Na današnji dan umrl je Alija Nametak

Alija Nametak je bil eden najvidnejših bosanskohercegovskih pisateljev sredi 20. stoletja, čigar dela so globoko vrezana v kulturo naše države še danes, piše bh. novinarska agencija Patria (NAP). 

Nametak se je rodil 6. marca 1906 v Mostarju ali mestu luči, kot so ga mnogi pisatelji opisali, glavno mesto Hercegovine. Tam je končal mekteb, osnovno šolo in gimnazijo, študij književnosti takratnega srbohrvaškega jezika ter francoščine in ruščine pa je zaključil na Filozofski fakulteti v Zagrebu, po čemer se je pri 23 letih preselil v Sarajevo, kjer je začel delati kot sodelavec "Novog Behara", nekaj kasneje pa tudi kot profesor v več srednjih šolah.

Leta 1945 je bil Nametak obsojen na zaporno kazen 15 let zaradi sodelovanja v sarajevskem književnem in kulturnem življenju med NDH (odsedel devet let). Po izhodu iz zapora je delal kot sodelavec Inštituta za preučevanje folklora v Sarajevu, nato je bil knjižničar na Akademiji za glasbo do upokojitve leta 1973.

Z literarnim delom se je Nametak začel ukvarjati v rani mladosti, najprej z objavljanjem ljudskih zgodb in ljudskih pesmi bosanskohercegovskih muslimanov, nato pa je kot študent začel pisati novele in kratke zgodbe ter jih objavljati v literarnih revijah v Zagrebu.

Po prihodu v Sarajevo je pisal v "Novom Beharu", "Koledarju Narodne uzdanice", "Glasniku Islamske verske skupnosti" ter v številnih drugih revijah in časopisih tistega časa. Objavil je več zbirk kratkih zgodb, novel, potopisov ter nekaj zbirk ljudskega ustvarjanja: ljudske epske in lirske pesmi ter ljudske pripovedi iz Bosne in Hercegovine.

Umrl je 8. novembra 1987 v Sarajevu.

Nekatera dela Alije Nametka so: Bajram žrtava (Zagreb, 1931.), Dobri Bošnjani (Zagreb, 1937.), Ramazanske priče (Sarajevo, 1941.), Za obraz (Zagreb, 1942.), Mladić u prirodi (Sarajevo, 1943.), Dan i sunce (Zagreb, 1944.), Abdullahpaša u kasabi (Sarajevo, 1945.), Trava zaboravka (Zagreb, 1966.), Tuturuza i šeh Meco (Zagreb, 1978.), Sarajevski nekrologij (Zürich, 1994.)