Ob 30. obletnici zločina: Poklon žrtvam masakra pri vhodu v Predor rešitve v Butmirju

(Patria) - Delegacije Kantona Sarajevo, občine Ilidža in Zveze civilnih žrtev vojne Kantona Sarajevo so danes položile cvetje in se poklonile žrtvam masakra pri objektu DB „Butmir“, pri vhodu z butmirske strani, ki se je zgodil na današnji dan pred 30 leti.

Na tem mestu je 7. maja 1995. leta z sovražnih položajev iz Lukavice izstreljenih več granat v smeri vhoda v Predor rešitve, ki so ubile 10 naših someščanov, 11 pa jih je bilo težje in lažje ranjenih. Ubiti so bili: Aziz Fejzić, Zdravko Klačar, Bećir Kovačević, Fahrudin Kurtović, Mensur Smajić, Semir Smajić, Salih Smaka, Rasema Subašić, Vahid Šalaka in Staka Šarenac.

V nagovoru zbranim v imenu organizatorjev obeleževanja - Kantona Sarajevo, je pomočnica ministrice za znanost, visoko šolstvo in mlade KS Mersiha Kolčaković danes navedla, da so imena ubitih simboli nedolžnosti in trajen opomnik na neizrekljivo bolečino in nenadomestljivo izgubo, ki so jo utrpele njihove družine in celotna naša skupnost.

„To srečanje je trenutek spomina in dejanje spoštovanja do tukaj ubitih državljanov, pa tudi do več kot 11.000 ubitih državljanov Sarajeva med agresijo na Bosno in Hercegovino. Spomin nanje in na obleganje Sarajeva, med katerim so naši državljani trpeli v nemogočih razmerah, brez hrane, vode, električne energije in plina, ob nenehnem obstreljevanju in ostrostrelskem ognju, ostaja trajen opomnik na človeško pogum, vzdržljivost in odpornost, pa tudi na grozote, ki jih ne smemo pozabiti“, je navedla Kolčakovićeva.

Vendar pa je, kot je dodala, kultura spomina več kot to. To ni le spominjanje na preteklost, temveč tudi učenje iz preteklosti, zato je to srečanje hkrati tudi apel za prihodnost, da se nikomur nikoli več ne ponovi.

„Moramo se zavzeti za pravico, ki mora biti zadovoljena. Medtem ko se spominjamo strašnih zločinov preteklosti, moramo močno zagovarjati vrednote, ki so temelj pravične družbe. Prihodnost Bosne in Hercegovine mora biti zgrajena na temeljih miru in medsebojnega spoštovanja. To je naša moralna obveznost do vsake žrtve“, je med drugim navedla Kolčakovićeva.

Predsednica Zveze civilnih žrtev vojne KS Senida Karović je danes spomnila, da je julija 1993. leta, ko je bilo Sarajevo v popolni blokadi, z izkopom predora odprto majhno okno v svet – pot do proste ozemlja.

„To mesto simbolizira boj za življenje in odpor pred obrazom smrti, zato ga moramo negovati kot prostor kulture spomina. Sarajevo je preživelo 1.425 dni obleganja – najdaljše v sodobni zgodovini vojskovanja. Danes, ko se sistematično širijo neresnice in izkrivlja resnica, imamo mi, ki smo preživeli, odgovornost pričati“, je navedla Karovićeva, izrazila pa je nezadovoljstvo, ker zločinci do danes niso bili kaznovani in ker pravica ni bila zadovoljena.

Kot je navedla, se samo iz haaških sodb zagotovo lahko izloči sto imen tistih, ki so neposredno sodelovali pri obleganju mesta, zato je pozvala pravosodje, naj zadovolji pravico in resnico, da bi žrtve imele vsaj minimum moralne zadoščene.

Današnjega obeleževanja so se udeležili tudi številni učenci Osnovne šole Ilidža.