Sarajevski muzej zaključil najzahtevnejša dela na Svrzini hiši: 300 let zgodovine pričakuje poletje v novi preobleki

(Patria) - Sarajevski muzej je uspešno zaključil drugo, hkrati pa najobsežnejšo fazo del na revitalizaciji in rekonstrukciji objektov B in C v okviru Svrzine hiše. V zimskih mesecih so bila izvedena zahtevna dela na objektih, znanih kot Starejša ženska hiša (Objekt B) in Moška hiša (Objekt C), s čimer je bila zagotovljena statična in konstruktivna stabilnost kompleksa.

Z obnovo strehe je Svrzina hiša danes v celoti zaščitena, vsa dela pa so bila izvedena v skladu z najstrožjimi merili zaščite kulturno-zgodovinskih dobrin in nacionalnih spomenikov kulture.

Spomnimo, da je bila v prejšnji fazi izvedena sanacija Objekta A, vključno z dvoriščnimi zidovi in napušči, skupaj s celotnim beljenjem, restavriranjem in pripravo stalne postavitve.

V prihodnjem obdobju je načrtovan zaključek manjših del na Objektu D – Moški hiši, kot tudi sanacija zunanjih zidov (Objekt F). Zaključek teh del je predviden do začetka poletne sezone, oziroma do 1. junija.

Poletje 2026 bo v znamenju dveh pomembnih jubilejev: 300 let obstoja Svrzine hiše in 75 let odkar je Sarajevski muzej hišo odkupil in začel sistematično obnovo in restavriranje.

Ob tej priložnosti bo organizirana posebna razstava arhivskih dokumentov, fotografij in pričevanj o večdesetletni skrbi za ta najdragocenejši stanovanjski kompleks osmanskega obdobja v Sarajevu.

Svrzina hiša, stara tri stoletja, ostaja ponos Sarajeva in trajen spomin na bogato kulturno in družinsko zgodovino mesta. Ta spomenik kulture skrbno varujeta Sarajevski muzej in Ministrstvo za kulturo in šport Kantona Sarajevo.

Minister za kulturo in šport Kantona Sarajevo Kenan Magoda je poudaril, da Svrzina hiša ni le zgodovinska zgradba, temveč živo pričevanje treh stoletij življenja, družinskih zgodb, tišine sarajevskih dvorišč in globoko vtkane identitete tega mesta.

„Ko sem prevzel odgovornost vodenja Ministrstva za kulturo in šport Kantona Sarajevo, sem našel kulturno dediščino, ki je bila več let zanemarjena in prepuščena propadanju. Najbolj boleč simbol te malomarnosti je bila Svrzina hiša – zaprta, ranljiva in v tišini, ki ne pritiče enemu najdragocenejših biserov Sarajeva.

Danes s ponosom lahko rečem, da je naša dediščina na prvem mestu, in to ne le z besedami, temveč z dejanji. Skupaj s Sarajevskim muzejem in direktorico Indiro Kučuk-Sorguč vsak dan dokazujemo, kaj pomenijo ljubezen, predanost in odgovornost do tistega, kar smo podedovali in kar smo dolžni ohraniti“, je sporočil minister Magoda.