Muslimani bodo nocoj obeležili izbrano noč Lejletur-regaib

(Patria) - Lejletur-regaib, mubarek noč, v ljudskem jeziku znana tudi kot Noč želja, po Takvimu Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, nastopi nocoj ob prihodu akšam-namaza.

"To je noč, v kateri se spomnimo, da želja sama po sebi ni dovolj, če ne preraste v prošnjo, vendar ne prošnjo, ki ni podprta z dejanjem", je za agencijo MINA dejal glavni imam Odbora Islamske skupnosti Koper Samir-ef. Jusić.

Sporočil je, da je prošnja, kot pravi prerok Muhamed, a.s., orožje vernika in da tega nikoli ne smemo pozabiti.

"Prošnja je čudovita vez med človekom in njegovim Gospodarjem, s katero se uresničujejo želje in pričakovanja, izboljšuje stanje, doživlja duševni mir in doseže želeni cilj", je dejal efendija Jusić.

Spomnil je, da se Lejletur-regaib tradicionalno doživlja tudi kot noč upanja, pa tudi kot noč preizpraševanja lastne odgovornosti.

"Vsak človek ima želje in pričakovanja, ki bi jih rad, da se mu izpolnijo, ima cilj, do katerega bi rad prišel. Sanje, za katere bi rad, da se mu uresničijo. Pogosto rečemo, da želimo mir, red, blaginjo, vendar se vprašamo, koliko smo sami pripravljeni biti del tega miru in reda. Islam nas uči, da prosimo Alaha, a tudi da se obnašamo, kot da smo sami odgovorni za izid", je dejal ef. Jusić.

Govoreč o odnosu prošnje in delovanja, je izpostavil primer družb, v katerih se, tudi brez islamske identitete, določene vrednote živijo dosledno in organizirano.

"Živim v Sloveniji že vrsto let. To je država, ki je razglašena za eno najbolj trajnostnih in najčistejših na svetu. Ne zato, ker so ljudje le želeli čistočo, ampak zato, ker so se organizirali in delovali. V eni akciji čiščenja sodeluje okoli 250.000 ljudi. Takrat se človek vpraša, kako to, da mi, čigar prerok pravi, da je čistoča polovica vere, o tem pogosto le govorimo, redko pa jo živimo", je dejal ef. Jusić.

Navedel je primer reke Une iz svojega rodnega kraja, na katero so vsi ponosni, a ki najjasneje kaže vrzel med deklarativno pobožnostjo in stvarno odgovornostjo.

"Naše ulice, reke, dvorišča in javni prostori pogosto ne odražajo vrednot, o katerih govorimo. Če v Noči želja prosimo za boljše družbo, potem moramo biti pripravljeni, da sami postanemo sprememba, ki jo iščemo", je sporočil.

Mesec redžeb, v katerem se obeležuje Lejletur-regaib, označuje začetek duhovne priprave na ramazan in je uvod v blagoslovljeno zaporedje redžeba, ša'bana in ramazana.

"To je čas, ko svoje želje moramo prevesti v konkretne odločitve: da uredimo odnose v družini, da skrbimo za skupnost, za okolje, za zaupane nam stvari. To je sunnet preroka, a.s. – da vera postane vidna v obnašanju", je poudaril efendija Jusić.

Sporočil je, da ima prošnja v mubarek nočeh posebno moč, vendar njena bistvo ni v iskanju, temveč v spremembi človeka, ki prošnjo izreka.

"Noč želja nas uči posebne ravnotežje: dvignemo roke proti nebu, prosimo svojega Gospodarja za tisto, kar želimo, a s trdnimi nogami na zemlji, pripravljeni storiti tisto, kar je v naši moči, da bo ta prošnja sprejeta in uresničena, če je to dobro za nas", je zaključil ef. Jusić.