Večpolarni svet: Guterresovo priznanje in opozorilo, da svet drvi v katastrofalne spopade

Piše: Armin Sijamić

Od razpada ZSSR številne države, ki niso del Zahoda, govorijo o večpolarnem svetu kot o potrebi, v zadnjem desetletju pa novi red dojemajo kot realnost. Priznanje, da svet postaja večpolaren, s strani zahodnih uradnikov ni pogosto, a prejšnji petek se je zgodilo tudi to. Generalni sekretar Združenih narodov je o tem govoril pred vrhom G20 v Indiji.

Vrh G20 (devetnajst najrazvitejših svetovnih gospodarstev plus Evropska unija in od prejšnjega tedna Afriška unija), ki je potekal v New Delhiju, je bil v marsičem zanimiv in pomemben. Poleg številnih dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile države udeleženke, skupne deklaracije o Ukrajini in očitnih ter pričakovanih delitev med udeleženci vrha, je pozornost pritegnil generalni sekretar Združenih narodov António Guterres.

Čeprav Guterres s svojo funkcijo predstavlja vse države članice ZN, pa ta portugalski socialist pripada Zahodu in od tam je dobil podporo, da je bil generalni sekretar ZN v dveh mandatih. Njegov nagovor novinarjem v petek, dan pred začetkom vrha voditeljev najrazvitejših držav sveta, je bil precej nenavaden celo za generalnega sekretarja ZN, ki s svojimi izjavami poskuša prebuditi voditelje in jih motivirati za skupno delo.

Nedelujoča družina

„Če smo res globalna družina – danes smo videti kot precej nedelujoča,“ je Guterres dejal novinarjem. „Delitve rastejo, napetosti se zaostrujejo in zaupanje erodira, kar skupaj dviga strah pred fragmentacijo in na koncu konfrontacijo,“ je nadaljeval.

„To razbijanje bi bilo globoko skrb vzbujajoče v najboljših časih, a v našem času to pomeni katastrofo,“ je dodal Guterres. „Naš svet je v težkem prehodnem obdobju. Prihodnost je večpolarna, vendar naše multilateralne institucije odražajo preteklo dobo.“

Te Guterresove besede so redek primer priznanja z Zahoda, da se svet hitro spreminja in da se obstoječi mednarodni red mora spremeniti. Ni dvoma, da bi te besede z veseljem podpisali oblasti Kitajske, Rusije, Indije in številnih drugih držav po svetu.

To še posebej velja za države t. i. „globalnega juga“, ki imajo največji delež svetovnega prebivalstva, veliko virov, a malo vpliva in ekonomske moči. Zahodu očitajo, da ne želi spremeniti reda, ki je bil vzpostavljen po drugi svetovni vojni, ko so zmagovalci dogovorili mednarodni politični in finančni okvir.

Poleg nadzora nad denarnimi tokovi prek Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, je Zahodu pripadlo tri mesta v Varnostnem svetu ZN. Tako v Varnostnem svetu ni Japonske, Nemčije, Indije, torej tretje, četrte in pete svetovne ekonomije. Ni niti ene večinsko muslimanske države, niti ene afriške, bližnjevzhodne ali južnoameriške. Letos je Indija postala najbolj naseljena država in dolgo „največja demokracija na svetu“. Ni niti Italije, Kanade in Brazilije, ki imajo večje ekonomije od Rusije.

„Globalna finančna arhitektura je zastarela, nedelujoča in nepravična. To zahteva globoko, strukturno reformo, enako pa lahko rečemo za Varnostni svet Združenih narodov,“ je dejal Guterres.

Pridobljene prednosti iz leta 1945 se Zahod ne želi odpovedati, kar moti mnoge države. Reformo ZN in drugih mednarodnih organizacij te države zahtevajo, vendar ni indicij, da bo do tega kmalu prišlo. Zato je v zadnjih desetletjih nastalo veliko organizacij, ki nasprotujejo obstoječemu redu, kot sta Šanghajska organizacija za sodelovanje (ŠOS) ali BRICS.

Delitve so očitne, zato Guterres opozarja na „fragmentacijo“ in „konfrontacijo“ velikih sil, kar bi lahko vodilo v „katastrofo“. Omenil je tudi pomanjkanje dogovora velikih sil o podnebnih spremembah, ki vse bolj dobivajo na moči. Številne države se soočajo s sušo, nekatere otoške in obalne države pa dobesedno izginjajo, ker se dviga morska gladina.

Vrh je pokazal, da je vse težje združiti voditelje velikih sil. V Indijo ni prišel ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping. Če vemo, da so vojaški proračuni velikih sil na rekordnih ravneh, so Guterresova opozorila še bolj alarmantna.

Poziv k spremembam

Guterresov nastop je svojevrsten poziv k sprejetju drugačne realnosti in dejstva, da svet ni enak kot pred nekaj desetletji. Generalni sekretar ZN nima dvoma, da je „prihodnost večpolarna“ in da se obstoječe svetovne institucije in pristopi k mednarodni politiki morajo spreminjati.

Izrečeno pred vrhom, na katerem so se zbrale države, ki predstavljajo okoli 85 % svetovnega BDP-ja in dve tretjini svetovnega prebivalstva, ima dodatno vrednost. Prav tako je pomembno, da je bilo izrečeno v Indiji, državi, ki si prizadeva za sedež v Varnostnem svetu ZN.

Primer Indije kaže, da v svetu mednarodne politike nič ni samoumevno in da skorajda ni nobenih zagotovil. Oktobra 2020 je indijski premier Narendra Modi v nagovoru Generalni skupščini ZN vprašal, kako dolgo traja reforma te mednarodne organizacije in kdaj bo njegova država dobila vlogo, ki si jo zasluži. Na vrhu G20 je Modi ponovno izpostavil željo, da Indija dobi mesto stalne članice v Varnostnem svetu.

Prizadevanja New Delhija za mesto v Varnostnem svetu ZN je Washington že podprl, vendar je poudaril, da temu nasprotuje Kitajska. Hkrati je Indija s Kitajsko prek BRICS in ŠOS poskušala omajati prevlado Zahoda.

Ta primer kaže, da večpolarni svet ne bo prinesel potrebnih sprememb, če bo pristop ostal enak. Razumevanje večpolarnosti pri strategih v Pekingu in Moskvi se kaže v tem, da različne sile dobijo dele sveta, s katerimi bodo upravljale, nato pa med seboj postavijo globalni okvir. To bi bil morda korak nazaj, saj bi nekatere države tako ostale „ujete“ za dalj časa pri velikih silah, ki postavljajo pravila igre v svojem dvorišču.

Naslednji teden bo novo zasedanje Generalne skupščine ZN, kar bo nova priložnost, da se o tem vprašanju, vsaj daleč od oči javnosti, ponovno razpravlja. Malo verjetno je, da bo Guterresov nagovor v New Delhiju koga prepričal v ukrepanje, čeprav je vsem jasno, da se spopadi velikih sil zaostrujejo.

Obstoječi svetovni red je zamajan, idej, kako ga narediti boljšega in dolgoročno vzdržnega, pa je malo. V omenjenem nagovoru Guterres ni govoril o tem, kako rešiti ta problem, je pa ugotovil, da ima svet velik problem in da je prehod moči v teku.