Mula Mustafa Bašeskija: Za Bošnjake je veliko več kot ljudski pisar

Sarajevo je na današnji dan pred 205 leti izgubilo Mula Mustafo Bašeskijo, alima, učenjaka, bošnjaškega letopisca, čigar zapisi so najzanesljivejši podatki o Sarajevu iz 18. stoletja, ki se še danes uporabljajo kot verodostojni dokumenti iz tega obdobja, piše bh. novinska agencija Patria (NAP).

Po najnovejših raziskavah je Bašeskija umrl 18. avgusta 1809. leta. Sarajevu, pa tudi Bosni in Hercegovini, je dal veliko. Je veliko več kot kronist enega časa, njegov „Letopis“ pa je prvo tovrstno delo pri Bošnjakih.

Bašeskija je beležil dogodke, delal primerjave, analiziral življenje Sarajevčanov v 18. stoletju. A ne le to. Bašeskija je ves čas poučeval tudi neuke v Sarajevu v pisanju, branju, poučeval jih je vero, šeriatsko pravo in druge stvari, izobraženim pa je pomagal nadgraditi njihovo znanje.

Torej, poleg dela ljudskega pisarja, ki ga je opravljal v majhni trgovini pri Sahat-kuli, je bil Bašeskija muallim v več sarajevskih mošejah, nekaj časa pa tudi v mošeji v Zgošću pri Kaknju, leta 1800 pa je postal uradnik Husein-begovega vakufa, piše NAP.

Bašeskija se je rodil v Sarajevu leta 1731 ali 1732 v mahali Mimar Sinan. O njem vemo le tisto, kar je sam zapisal o sebi v svojem „Letopisu“, zato je to tudi edini vir za spoznavanje njegovega življenja in dela.

Polno ime mu je Mula Mustafa Bašeskija s pesniškim psevdonimom Ševki. Sin je Ahmedov, vnuk Kadri-hodže.

Začetno izobrazbo je dobil v mektebu pri hodži Sulejman-efendiju Arnautu, kjer se je odlikoval med vrstniki. Izuril se je tudi v kovaškem obrtu pri mojstru Šahinbašiću, kazazu in imamu ene sarajevske mošeje, vendar se s tem poslom ni ukvarjal dolgo. Nadaljeval je izobraževanje v medresi in bil leta 1757 imenovan za sibjan-mualima v mektebu pri Ferhadiji mošeji. Dve leti pozneje je prevzel tudi dolžnosti imama in hatiba Buzadži hadži-Hasanove mošeje.

Bašeskija se ni zadovoljil niti z muallimsko službo, ki jo zapusti in leta 1763 postane ljudski pisar (katibi-am). To bo njegov glavni poklic, zato je zaradi pisarskih opravil najel trgovino v Mudželitih pri Sahat-kuli.

Bašeskija je sestavljal in pisal nepismenim ljudem zasebna pisma, prošnje, pritožbe, pogodbe, potrdila, popisoval zapuščine umrlih meščanov in drugo. O tem, da je njegovo pisarsko delo dobro napredovalo in prinašalo lepe prihodke, priča tudi dejstvo, da je najel večjo trgovino ter angažiral druge pisarje za pomočnike.

Zanimivo je, da Bašeskija ves čas svojega dela ni opustil izpopolnjevanja izobrazbe, ampak je še naprej poslušal predavanja o šeriatskem pravu in astronomiji pri muderisu Gazi Husein-begove medrese Mehmed-Raziju Velihodžiću. Pri šejhu Hadži-Sinanove tekije hadži-Muhamedu je študiral misticizem (tesavvuf) in vstopil v derviški red Kaderija.

V svoji trgovini je poleg pisarskih opravil poučeval tudi učence medres in druge osebe v arabski kaligrafiji in šeriatskem dednem pravu. Poleg tega leta 1779 zapiše, da se je z nekaj prijatelji enkrat tedensko sestajal v hiši nekega Vilajetovića na Atmejdanu, kjer so poleg druženja in pogovora pol ure posvetili branju knjig. Takšna druženja ob halvi so potekala tudi na drugih mestih v Sarajevu in so se imenovala "Sohbet-halva".

O družini Bašeskije se ne ve veliko, razen tistega, kar je sam pisal, in sicer da mu je oče umrl, ko je bil Mula Mustafa Bašeskija še otrok. Mati se je ponovno poročila, kasneje pa je tudi ona umrla. S Safijo se je Bašeskija poročil, ko je bil zelo mlad, in rodila mu je deset otrok, piše Patria.