TEŽAVE NA MEJI BiH izvozniki in prevozniki v težavah zaradi malomarnosti institucij BiH in »nepripravljenosti« Hrvaške!

(Patria) - Kilometrske kolone, ogromne gneče, čakanje ure, včasih celo dneve. Lakota, žeja, pomanjkanje stranišč, neprespanost, nervoza. Skrb za blago, še posebej tisto, ki ga ni mogoče dolgo zadrževati v tovornjakih. To so le nekateri od problemov, s katerimi se bosansko-hercegovski prevozniki soočajo, ko pridejo pred vrata Evropske unije.

Res je, da je bh. regulativa neusklajena s tisto v EU, vendar je veliko večji problem pomanjkanje ustrezno opremljenih mejnih prehodov. Vendar pa je po vsem sodeč največji problem ciljna politika sosednje Hrvaške, zato se pogosto dogajajo »padci sistema« v objektih, kjer je nameščena mejna kontrola Hrvaške.

Nepregledne kolone tovornjakov na GP Svilaj (Foto: HAK)

»Državno ozko grlo«

Vse to predstavlja nerešljivo uganko za tiste, ki živijo in služijo na kolesih, zaradi česar utrpijo veliko škodo. Sistem je odpovedal, in sicer državni, natančneje Svet ministrov BiH in Ministrstvo za promet in komunikacije ter Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose.

Na čelu teh ministrstev sta Edin Forto (Naša stranka) in Staša Košarac (SNSD). Oba smo poskusili kontaktirati, vendar nismo dobili odgovorov.

Združenja prevoznikov so se neštetokrat obrnila na državne instance, vendar so te večinoma ostale gluhe. Rešitev problema vsekakor obstaja, vendar koliko je državo briga za muke in izgube, tako prevoznikov kot proizvajalcev?

Član Odbora Združenja mednarodnih cestnih prevoznikov tovora pri Gospodarski zbornici (VTK) BiH Jovo Cvijić pravi, da niti sam ne ve, kje bi začel pogovor za Patrijo.

- Najpreprosteje, bh. institucije so odpovedale. Naša država je odpovedala, ali zaradi počasnosti ljudi iz Sveta ministrov BiH, ali zaradi nevzdrževanja teh sej, na katerih bi se sprejele določene odločitve. Verjetno se tam vse to nekje zavira - poudarja Cvijić.

Gneče tudi na GP Gradiška (Foto: Facebook)

Združenje, katerega je član, pojasnjuje, ima »črno na belem« nešteto zahtevkov, vprašanj, prošenj, naslovljenih na Svet ministrov BiH. Vendar pa državna vlada molči.

Od 17 mejnih prehodov, kolikor jih ima Bosna in Hercegovina s Hrvaško v mednarodnem cestnem prometu blaga, je le tri opremljene z inšpekcijskimi kontrolami, torej s službami, kjer se preverjajo tovornjaki z blagom iz naše države - Orašje, Gradiška in Vinjani Donji.

- Celo mislim, da Orašje nima vseh teh služb, ampak le nekatere. Še posebej problematično je to, da se favorizira mejni prehod Gradiška, ki je »državno ozko grlo«. Veste, da se tam prehaja čez en most širine pet metrov, čez njega pa poteka promet iz obeh smeri. To je neverjetno.

Favorizira se prav ta mejni prehod, opremljen z veterinarji, fitopatologi in vsemi tistimi pregledi, katerim podleže več kot 50 odstotkov blaga, čeprav imamo tudi druge meje, ki so znatno dostopnejše, morda fizično tudi večje, širše. Vendar pa ne razpolagajo s temi institucijami, ki lahko iz Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo spustijo blago rastlinskega in živalskega izvora - pove nam Cvijić.

Navaja konkreten primer, ki dokazuje, da bh. zakonodajna regulativa znatno zaostaja za evropsko.

- Vzemite za primer, da en prevoznik, ki krene iz Švedske, z enim samim papirjem vozi vse do meje Bosne in Hercegovine. A ko pride na našo mejo, šele takrat nastanejo muke in raznorazni problemi - poudarja Cvijić.

Padec sistema

Hrvaška je od 1. januarja v schengenskem prostoru, bh. prevozniki so s tem podvrženi znatno strožjim, podrobnejšim in natančnejšim kontrolam in pregledom, tako dokumentov, blaga, notranjosti kabin ...

- Ja, to drži. Ampak spet je to do njih, do njihovega zakona. Oni so zdaj, skorajda, filter za EU. Vendar pa to ni glavni problem prevoznikov. Preprosto, treba je spoštovati regulativo - ne sme se nositi to in to, dovoljeno je nositi to in to v določenih količinah itd. V prvem letu bodo verjetno tudi ti pregledi trajali nekoliko dlje.

Toda osnovni problem, ki ga imajo prevozniki iz Bosne in Hercegovine, je, da kamionske in avtobusne posadke podležejo zakonu, ki na primer ne velja za posadke letalskega prometa glede bivanja v schengenski coni.

V praksi to pomeni naslednje: hrvaški organi bodo začeli šteti tiste žige ob vstopu in izstopu iz EU ter seštevati dneve. Na primer, voznik tovornjaka ali avtobusa bo imel pravico, da na območju schengna preživi tri ali štiri mesece v koledarskem letu.

Predstavljajte si, da po šestih mesecih izgubi pravico do vožnje na Hrvaško, in potem mora počivati šest mesecev. In kaj potem? Namesto njega si mora zaposliti nekoga drugega ali drugo posadko. A že tako imamo pomanjkanje kadra v tem našem poslu - poudarja Cvijić.

Dodaja, da bo to eden od glavnih problemov, dokler Svet ministrov BiH ne poskusi rešiti to s Hrvaško, da bi se vozniki tovornjakov, avtobusov in vseh drugih posadk v tem pogledu izenačili z letalskimi posadkami.

Na družbenih omrežjih se bh. vozniki med drugim pritožujejo tudi nad tem, da je eden redkih razlogov za njihovo dolgo zadrževanje na mejah s Hrvaško, ki lahko traja celo več dni, »padec sistema« v objektih na ozemlju Hrvaške. Vozači iz naše države sumijo, da je takšno opravičilo hrvaških mejnih policistov izmišljeno.

- Oni so že zdavnaj vstopili v EU, vendar so šele od nedavnega v schengenski coni in mislim, da so tudi oni malo nepripravljeni. Padec elektronskega sistema na mejnih prehodih je pojav, ki se dogaja tudi v Avstriji, Srbiji in v vseh drugih državah - omenja Cvijić.

Velike gneče na mejnih prehodih so posledica tudi omejenega delovnega časa fitosanitarnih inšpektorjev na hrvaški strani. To je največji problem prevoznikom, v katerih tovornjakih je lahko pokvarljivo blago, kot je sadje in zelenjava, saj fitosanitarna inšpekcija na hrvaški strani dela do 15. ure. Praktično to pomeni, da so vsi vozniki, ki na primer prispejo na mejni prehod po 15. uri, prisiljeni čakati vse do jutra.

- To je problem, ki se vleče že dve leti. Mi kot Združenje prevoznikov BiH smo pošiljali razne prošnje, zahteve, sklepe ... Vendar konkretne rešitve ni bilo. Te sanitarne in carinske službe obstajajo na več mejnih prehodih, ki se favorizirajo, kjer prav tako izgovorijo, da nimajo ljudi, potem korona, in ko ni korone, je neka druga bolezen. Izmišljajo si razne stvari v pomanjkanju ljudi in nepokritosti vseh mej. Če bi vse meje imele takšne službe, bi zadrževanja bila bistveno krajša - je zaključil Cvijić.

Očitno je, da pristojnim institucijam v Bosni in Hercegovini prevozniki in izvoženo blago niso prioriteta, kar na Hrvaškem izkoriščajo in na nek način kaznujejo bh. izvoznike, tako da jim blago predolgo zadržujejo na meji, po čemer pogosto postane neuporabno. Zlasti v primeru občutljivih dobrin, sadja, zelenjave, mleka in podobno.

(D. Kovač)