Muhasilović: Treba pustiti, da 9. januar polako pade v pozabo, to je zdaj itak SNSD-ov praznik

(Patria) - Kad več država Bosna in Hercegovina in njene institucije niso mogle, da ga ukinejo, je morda tudi najbolje, da neustavni dan RS sam od sebe pade v pozabo in konča na obrobju dnevne politike, pravi profesor geopolitike in mednarodnih odnosov Jahja Muhasilović.

V pogovoru za Novinsko agencijo Patria (NAP) Muhasilović poudarja, da je jutrišnje obeleževanje 9. januarja v Banja Luki sramotno dejanje zanikanja ustavnega reda Bosne in Hercegovine.

Dodatno je porazno dejstvo, poudarja naš sogovornik, da bodo v tem spet sodelovali tudi politično vodstvo Srbije, čeprav brez povabila uradnih institucij BiH, kar je neposredno poseganje v suverenost, ozemeljsko celovitost in ustavno-pravni red BiH.

Vendar pa v nasprotju s preteklimi leti, ko je bil 9. januar precej pompozno obeležen, Muhasilović pravi, da je očitno, da zanimanje za ta dogodek počasi upada, ne le med srbskim prebivalstvom v entiteti RS, ampak tudi med številnimi Bošnjaki, ki so se mu oglušili.

- Deveti januar je nekako zdaj postal bolj Dodikov in SNSD-ov praznik, kot pa dan entitete, ker javnost to vse manj spremlja, zlasti po političnem porazu, skozi katerega gre Milorad Dodik.

Vidimo, da ni tiste začetne energije, ki je pretekla leta obstajala glede obeleževanja takšnih datumov, kar je na koncu dobro za BiH, ker Dodik in srbska politika tudi pričakujeta, da si mi pulimo lase in se prijemamo za glavo ter ostro reagiramo na vse to.

Vendar pa, ker s naše - probosanske strani ni takšnih reakcij, je to na nek način pripeljalo tudi do poraza tega, kako si je Milorad Dodik zamišljal, da izgleda ta 9. januar, kar je dobra stvar.

Iskreno upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti in da bo to v prihodnjih letih postalo popolnoma marginalen in nepomemben dogodek - poudarja Muhasilović.

Kot porazno je označil dejstvo, da država Bosna in Hercegovina ni bila sposobna zanesti se na svoje pravosodne in varnostne institucije, da bi ta dan ukinile, zato je bolje, da sam od sebe pade v pozabo in konča na obrobju dnevne politike.

Muhasilović meni, da lahko rečemo, da je Tožilstvo BiH s svojo dolgoletno pasivnostjo deloma postalo sokriv in ključni zaveznik politike, ki ruši ustavni red Bosne in Hercegovine.

- Na Tožilstvu so ljudje, ki so v dogovoru s politiko SNSD in ki razmišljajo enako kot Milorad Dodik. To je dodaten razlog, zakaj bi morali kot Bosna in Hercegovina navijati za politično zamenjavo v tem entiteti, da se da priložnost drugim srbskim strankam, da se podpre kandidat, ki se bo v tem entiteti zoperstavil SNSD-ovemu.

Ne morem za Tožilstvo BiH reči, da je popolnoma sokriv, tu je seveda problem tudi nekaterih drugih institucij Bosne in Hercegovine, predvsem varnostnih, pa seveda tudi pravosodnih.

Zakaj? Zato, ker niso na silo preprečili obeleževanja tega neustavnega dne. In to je samo eden v nizu dogodkov, v katerih, na žalost, državne institucije niso dorasle nalogi, da demonstrirajo državnost in obstoj države v tem entiteti.

Ampak, ponavljam, morda je bolje, da se začne ta evolucijski proces, ne revolucionarni, ki se očitno ni zgodil, ampak vsaj evolucijski, da ta celoten dogodek skozi leta postane marginalen in popolnoma nepomemben v političnem življenju Bosne in Hercegovine. In to se bo zagotovo tudi zgodilo, zlasti če se pospeši padec Dodika in SNSD, ker je ta projekt njuno dete - pravi Muhasilović.

Na naše vprašanje, zakaj med tožilci ni tistih pogumnejših in odločnejših, da bi se končno spopadli z rušitelji države Bosne in Hercegovine, Muhasilović pravi, da je tu eden največjih problemov, da so mnogi med njimi dolgo časa - zlasti tisti bošnjaški del na Tožilstvu - vpleteni v nekakšne medklanske vojne med Bošnjaki.

- Preprosto so se iztrošili in se trošijo v teh bratomornih medbošnjaških, interbosanskih sporih. In potem jim ne ostane časa in prostora, da bi delali konstruktivne stvari.

Po drugi strani pa srbski in hrvaški tožilci niso tako bratomorno nastrojeni kot bošnjaški. In potem seveda oni potiskajo določene politike. Vendar pa ta bošnjaški del ne potiska politik, ampak nekakšne ozke, klanske, kartelske interese.

In seveda, ko imate eno takšno kombinacijo srbske in hrvaške politike skozi pravosodje, ki je odločena, da izvaja zahteve Beograda in Zagreba v BiH, da se obnašajo kot proksiji, in ko na drugi strani nimate odgovora Bošnjakov, ki sedijo v isti instituciji, ki so preveč zaposleni z vodenjem kartelskih vojn med seboj, potem imamo tudi tako popolnoma paralizirano Tožilstvo, ki ne opravlja dela, ki bi ga moralo, to je, da ščiti interese Bosne in Hercegovine - poudarja Muhasilović.

Iz OHR danes jalovo sporočilo, v katerem so sporočili tisto, kar že vemo: 9. januar je neustaven in njegovo obeleževanje je kaznivo dejanje. Muhasilović pravi, da je največji problem v izbiri politike OHR.

- OHR je pod vodstvom Christiana Schmidta očitno izbral politiko dezintegracije Bosne in Hercegovine ter krepitve drugih dveh narodov nasproti Bosni in Hercegovini - srbskega in hrvaškega.

Da spomnimo javnost, Schmidt je konkretno delal poteze, ki so izključno šle v smer krepitve predvsem hrvaške, pa tudi srbske politike, vse to pa je šlo na škodo Bosne in Hercegovine.

Bojim se, da poleg neke jalovosti obstaja tudi določena opredelitev glede vodenja takšne politike, ki seveda v tem trenutku godi tako srbski kot hrvaški strani v BiH - je dodal Muhasilović.

Vprašali smo ga tudi, kdo je danes dejanski suveren v BiH - institucije države ali tisti, ki jih leta javno ponižujejo?

- Čeprav so uradno državne institucije suverene, so kot take priznane tudi po mednarodnem pravu in mednarodnem sistemu, na terenu stvari stojijo drugače. Obstaja zelo škodljiva, korozivna decentralizacija politične moči v BiH, kjer je to dejansko odprlo ogromen prostor srbski in hrvaški separatistični politiki na škodo Bosne in Hercegovine.

Po drugi strani imamo probosanski blok, ki je fragmentiran, razdeljen, brez vizije, zelo pogosto uspavan in ki s svojim nedejanjem ali napačnim delovanjem zelo pogosto odpira ogromen prostor separatističnim političnim silam, da izvajajo svojo voljo.

V Bosni in Hercegovini, gledano s strani, obstaja ta kakofonija politične volje in politične moči in to ustvarja tisti vtis razsula v državi, oziroma neobstoja nekakšnega kohezivnega sistema - zaključuje Muhasilović v pogovoru za NAP.

(D.K.)