Muhasilović: Politika separatizma do BiH se nikoli bistveno ni spremenila, ni odrekla političnih ciljev 90. let

(Patria) - Profesor mednarodnih odnosov in geopolitike na Mednarodni univerzi v Sarajevu Jahja Muhasilović je bil nocoj gost v oddaji "7PLUS" na Hayat televiziji, kjer je govoril o prihajajočem glasovanju o resoluciji o genocidu v Srebrenici, pa tudi o včerajšnji seji Varnostnega sveta ZN.

- Ko analiziramo poročilo visokega predstavnika, je koristno začeti s pozitivnimi stranmi, najpomembnejša pa je dejanska politika Milorada Dodika, ki je končno dobila svoj pravi epitet in ime, to je separatizem.

Visoki predstavnik je v več primerih, ko je govoril o tej politiki, isto opredelil kot separatizem, tako da od zdaj naprej nihče več ne more imenovati njegove politike kot radikalizem.

Pri tem je pomembno opozoriti tudi, da se ta politika do Bosne in Hercegovine nikoli bistveno ni spremenila, niti se ni odrekla svojih političkih ciljev z začetka devetdesetih let, kar je na koncu razpad BiH - je dejal Muhasilović.

Kot drugo pozitivno stvar navaja, da je visoki predstavnik opozoril na avtokratski značaj oblasti v manjšem bh. entitetu, saj v njem ni več niti svobode govora.

- De facto, edini prostor, kjer obstaja svoboda govora, so prostori, ki jih je osvobodila Armija Republike Bosne in Hercegovine, torej tisti prostori, kjer so Bošnjaki večina.


Foto: Hayat

Na teh prostorih imate tudi multipartijsko ureditev, multikulturnost, multietničnost in vse vrste pluralizma, ki tam prosto obstajajo, predvsem zaradi tega bosanskega svobodoljubnega duha, ki ljudem z različnimi političnimi, ideološkimi in drugimi pogledi omogoča, da svobodno izrazijo svoje mnenje - poudarja Muhasilović.

Poudarja, da čeprav se takšna politika ni začela z visokim predstavnikom Christianom Schmidtom, je le-ta dosegla vrhunec z njegovo odločitvijo, da se rahlo odzove na politične poteze Dodikovega separatizma, oziroma da ga nikoli ni resno poskušal preprečiti v takšnih potezah.

Kljub temu pa Muhasilović dodaja, da obstaja posebna točka v včerajšnjem nagovoru visokega predstavnika, ki skrbi.

- Posebej me skrbi del njegovega nagovora, kjer visoki predstavnik, zdaj nisem prepričan, ali je to bila njegova namera, ampak vsaj tako je zvenelo, da on nima težav s tem, da se Vukoja postavi v Ustavno sodišče, vsaj takšen je bil prevod.

Resnično bi rad vedel, ali je to resnično stališče gospoda Schmidta, čeprav poteze in politike, ki jih je doslej izvajal, kažejo, da morda res nima težav s postavitvijo Vukoje - navaja profesor Muhasilović.

Dodaja, da bi v tem primeru, kar bi se moralo vedeti do konca meseca, to predstavljalo tudi popolno ujemanje pravosodnega sistema države s strani Dragana Čovića in Milorada Dodika.