Muhasilović: Bošnjaštvo, kot politična in kulturna entiteta, je neločljivo povezano z bosanstvom in Bosno

(Patria) - V prostorih Bošnjaškega inštituta v Sarajevu je danes potekal celodnevni forum na temo "Bosna in bošnjaštvo: Od fra Ivana Franje Jukića do Adila Zulfikarpašića".

Organizator tega dogodka je bil Bošnjaški inštitut - Fundacija Adila Zulfikarpašića, v partnerstvu z Inštitutom za zgodovino Univerze v Sarajevu.

Tema srečanja je bila posvečena pomembnim procesom in dogodkom, povezanim z bošnjaštvom, ter vplivu bošnjaške ideje na razmere v Bosni in Hercegovini ter sosednjih državah v obdobju od 19. stoletja do danes.

Forum je združil ugledne udeležence, ki so skozi panele predstavili razvojno pot in značilnosti Jukićevega in Zulfikarpašićevega bošnjaštva v 19. in 20. stoletju.

Dotaknili so se tudi pomembnih osebnosti, kot sta Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak in fra Anton Knežević, ter razpravljali o odnosu emigracije, znanosti in Islamske skupnosti do teh vprašanj.

Tema tretjega, hkrati pa tudi zadnjega panela, je bila "Sodobni položaj in vsebina bošnjaštva od leta 1993 do danes", o temi "Bošnjaki v Bosni in Hercegovini pred izzivi geopolitične prerazporeditve v 21. stoletju" pa je govoril profesor mednarodnih odnosov in geopolitike Jahja Muhasilović.

Na začetku svojega nagovora je Muhasilović dejal, da so se Bošnjaki, kot narod s specifično zgodovinsko, kulturno in versko dediščino, skozi zgodovino soočali z različnimi grožnjami, tako s strani sosednjih držav kot tudi velikih svetovnih sil.

Te grožnje, je navedel, so pogosto imele za cilj zmanjšati ali popolnoma izničiti njihovo edinstveno identifikacijo, s poskusom preoblikovanja koncepta bošnjaštva in bosanstva v retrogradne, regresivne ideje.

- Skozi zgodovino so različni sosedje in njihovi interesni krogi poskušali "ugrabiti" idejo bošnjaštva, manipulirajoč z njo v cilju uresničevanja lastnih političnih in teritorijalnih interesov. Ta poskus "ugrabitve" bošnjaške identitete je bil ključen za razumevanje zapletenih političnih odnosov v Bosni in Hercegovini in zunaj nje - je dejal Muhasilović.

Poudaril je, da se v kontekstu globalizma, ki temelji na ideji globalne povezanosti, prostega gibanja in zmanjšanja pomena nacionalnih meja, pojavlja fenomen deetnizacije, ki pa se ne sme poistovetiti z denacionalizacijo.

- Čeprav globalizem vodi k zmanjšanju etničnih ovir v določenih sferah, skozi kulturne, ekonomske in politične procese, etnična pripadnost in identitete še vedno ostajajo ključni za mnoge narode po svetu. Na primer, številni popisi prebivalstva po svetu, vključno s tistimi v BiH, kažejo na stalno prisotnost močnih etničnih identitet, ki niso izginile v procesu globalizacije, temveč so se morda celo utrdile - govori profesor Muhasilović.

Po njegovih besedah je to še posebej vidno v kontekstu Bošnjakov, ki kljub izzivom globalizacije in tudi grožnjam, ki prihajajo iz sosednjih držav, še naprej ohranjajo svojo identiteto.

- Globalizem lahko zmanjša etnične ovire, vendar ne bo nujno ukinil nacionalnih identitet, še manj pa bo izničil močno povezanost ljudi z njihovo kulturno dediščino in zgodovino - dodaja Muhasilović.

Poudarja, da je pomembno razumeti, da je bošnjaštvo, kot politični in kulturni entitet, neločljivo povezano z bosanstvom, saj je zgodovina Bošnjakov oblikovana skozi specifičen odnos do Bosne in Hercegovine.

- Bošnjaštvo ne more biti razumljeno izključno kot etnična kategorija; je tudi politična in kulturna identifikacija, ki temelji na povezanosti z bosansko državo. Skozi zgodovino so se Bošnjaki oblikovali v specifičnem političnem in družbenem kontekstu, ki se je pogosto razlikoval od sosednjih narodov, ter razvili edinstven identitet, ki je neločljiv od teritorialnega entiteta BiH.

Ta identiteta je bila pod velikimi grožnjami, tako s strani zunanjih iredentističnih sil, kot tudi s poskusi asimilacije in integracije v druge etnične skupine. Vendar pa se je skozi vse te izzive bošnjaštvo ohranilo, ne le kot etnična kategorija, temveč tudi kot politična ideja, ki je odražala specifične kulturne, verske in zgodovinske vrednote.

V tem smislu je treba bošnjaštvo obravnavati kot istovetno z bosanstvom, saj oba pojma nista le abstraktna identiteta, temveč konkretni politični in kulturni realnosti, ki ju je treba afirmirati - opozarja Muhasilović.

Sosedje Bosne in Hercegovine, tako zgodovinsko kot v sodobnih okoliščinah, kot poudarja profesor, so pogosto poskušali instrumentalizirati etnične identitete Bošnjakov v službi lastnih političnih ciljev.

- Iredentistične težnje, tako z vzhodne kot z zahodne strani, predstavljajo resno grožnjo celovitosti bošnjaškega identiteta. Čeprav globalizem in procesi integracije v širše politične okvire lahko oslabijo meje med narodi, regionalni in globalni pritiski na BiH kažejo na pomen ohranjanja bošnjaškega identiteta znotraj tega geopolitičnega prostora - besede so profesorja Muhasilovića.

Da bi ideja bošnjaštva in bosanstva preživela, dodaja, je pomembno, da se ne podvrže nepotrebnim terminološkim razpravam, ki le zmanjšujejo ostrino in jasnost nacionalne identifikacije.

- Namesto tega je treba razviti jasno, transformirano nacionalno idejo, ki bo zajela vse elemente bošnjaškega identiteta - etnične, kulturne, verske, pa tudi politične - ter iz nje izpeljati načrte in strategije za afirmacijo nacionalnega interesa - ocenjuje Muhasilović.

Tako bi na primer, dodaja profesor, bilo koristno izdelati strategijo, ki bi zajela teritorialno afirmacijo bošnjaštva in bosanstva na celotnem območju BiH.

- Ta pristop ne bi bil le zaščita pred zunanjimi grožnjami, temveč tudi način za izgradnjo notranje stabilnosti, skozi krepitev socialne kohezije med različnimi etničnimi skupinami, ki živijo v BiH. Teritorializacija bošnjaštva kot političnega in kulturnega koncepta bi prav tako prispevala k stabilizaciji države, saj bi ustvarila jasne temelje za ravnotežje med različnimi narodi znotraj BiH - je navedel Muhasilović.

Na koncu svojega nagovora je sporočil, da so se Bošnjaki skozi zgodovino soočali s številnimi grožnjami, ki so jim prihajale iz sosednjih držav, pa tudi od velikih svetovnih sil. Kljub vsem izzivom pa ideja bošnjaštva ni izginila.

- Globalizem, medtem ko prispeva k deetnizaciji, ni privedel do denacionalizacije, bošnjaštvo pa je v širšem smislu treba obravnavati kot neločljivo od bosanstva. Da bi preživeli prodor globalizma in sosednjih iredentizmov, morajo Bošnjaki afirmirati jasno in natančno nacionalno idejo, ki bo vključevala transformacijo v politično strategijo, ki bo varovala teritorialno celovitost in nacionalno kohezijo BiH - je zaključil v svojem nagovoru profesor Muhasilović.