Muhamed Pilav: Potreben nam je "Maršalov načrt"

Piše: Muhamed Pilav

---

Velika ekonomska kriza 1929 -1933. je pustila milijone delavcev brez dela, na politično sceno pa je prinesla nacizem in drugo svetovno vojno.

Resni politiki, skupaj z resnimi ekonomisti, so skovali Maršalov načrt in svet se je izvlekel iz ekonomske in politične kataklizme. Ekonomske posledice, ki jih je povzročil virus Covid-19, bodo katastrofalne, zlasti za majhna in krhka gospodarstva, kot je naše. Prepričan sem, da so mnoge države na svetu že pripravile načrte za okrevanje realnega sektorja, saj je ta osnova za delovanje vseh drugih sektorjev gospodarstva.

BiH je v zadnjih 15 letih zapustilo najmanj 500.000 mladih, ambicioznih in izobraženih delavcev. To je približno 1/6 celotnega prebivalstva, ki trenutno razvija tuja gospodarstva, ne našega. Naša država in zasebna podjetja so v njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje vložili milijarde.

Torej, mi smo že leta v nekakšni krizi, s tem, da je sedaj skupaj z nami v krizi tudi cel svet. Milijoni delavcev v razvitih državah so ostali brez dela. Če primerjamo naš javni sektor, vključno s podjetji v lasti države, z državami, kamor odhajajo naši ljudje, je ta dvakrat večji in zelo neproduktiven.

Najmanj 50 % zaposlenih v javnem sektorju ne dela nič, prejemajo pa znatno višje plače kot delavci v realnem sektorju. Da bi se izognili katastrofi, moramo nujno investirati 10 do 15 milijard mark v:

1. Samoodržni realni sektor, tj. proizvodnjo blaga in storitev za izvoz in nadomestitev uvoza;
2. Izobraževanje;
3. Zdravstvo;
4. Kmetijstvo;
5. Proizvodnjo poceni energije za realni sektor in gospodinjstva.

Imamo specifično in neučinkovito politično ureditev in zato ne moremo financirati razvoja s tiskanjem denarja brez kritja, tj. z inflacijo. Prav tako, čeprav ni popoln, ne smemo ogroziti bančnega sektorja, saj se v njem nahaja prihranek naših državljanov. Zato se moramo zadolžiti na trgu kapitala, posojilodajalci pa bodo ocenili, ali imamo zagotovljene vire za vračilo posojil.

Ker imamo najnižjo stopnjo DDV v regiji, je eden od načinov financiranja našega "Maršalovega načrta", morda pa celo edini način, da se DDV poveča za 3 do 5 %. Ta vir je sprejemljiv za mednarodne posojilodajalce, saj je odplačilo mednarodnih posojil prva prednostna naloga pri izplačilih iz proračuna.

Če primerjamo pričakovane prihodke od DDV s prihodki iz let 2018 in 2019, bi se lahko zadolžili za 10 do 15 milijard KM, in če ta denar pametno investiramo, bi lahko prihodki v prihodnjih letih znatno narasli. DDV je, poleg davka na dobiček in dividende, najpoštenejši davek, saj kdor več troši, več prispeva k plačilom DDV. Država bi preko lokalnih bank z maksimalno ugodnimi pogoji plasirala denar: začetnikom, malim, srednjim in velikim podjetjem. Ljudje z znanjem, idejami in dobrimi poslovnimi načrti bi ta sredstva izkoristili za razvoj celotne družbe.

Vzporedno s povečanjem DDV moramo izvesti več pomembnih ukrepov:

1. Zvišanjem prejemkov zaščititi najbolj ranljive kategorije prebivalstva, kot so: upokojenci, prejemniki socialne pomoči itd. Njihova prejemka se mora takoj zvišati za nov strošek DDV, poleg tega pa jim je treba priznati zakonsko predvidena zvišanja.

2. Moramo povečati produktivnost in zamrzniti skupne stroške za omejen čas v javnem sektorju.

3. Moramo restrukturirati izobraževalni in zdravstveni sektor ter celoten javni sektor. Izobraževalni sistem, skupaj s starši in mediji, mora vsem državljanom BiH vcepiti ključne vrednote: poštenje, znanje in prizadevanje.

4. Moramo v celoti implementirati sistem fiskalizacije, tj. da se vsak izdan račun v realnem času registrira pri davčni upravi, ne pa na koncu dneva.

5. Da bi zmanjšali odhod mladih iz BiH, moramo plače v realnem sektorju zvišati najmanj 50-90 % in moramo razumeti, da so od realnega sektorja odvisne tudi pokojnine, zdravstvo, policija, vojska in vse ostalo v tej državi. Plače v realnem sektorju morajo biti dejansko višje kot v državni upravi.

6. Ne smemo dovoliti, da se novi prihodek od DDV porabi za administracijo in naložbe, ki ne morejo zagotoviti povrata posojil.

Če ne implementiramo zgoraj navedenega, nas čaka katastrofa.
Če pa vse to nujno implementiramo:

1. Manj ljudi bo odhajalo iz BiH;

2. Tvojci bodo odpirali tovarne pri nas ali pa bomo mi v naših tovarnah proizvajali zanje;

3. Če izboljšamo izobraževanje (od vrtca do fakultete), bomo izvažali znanje in končne proizvode z visoko dodano vrednostjo (ne pa desk, letev, betonskega železa, surovih kož in premoga);

4. Preprečili bomo upad davčnih prihodkov in zagotovili njihovo rast; 

5. Vsakemu državljanu bomo dali priložnost za odlično izobrazbo ter da pokaže in uresniči svoj podjetniški duh;

6. Domača proizvodnja in proizvodnja za izvoz bosta bolj konkurenčni kot danes.

(Avtor je dolgoletni podjetnik, direktor podjetja Unipromet d.d. Sarajevo)