Muhamed Pilav: Korona je problem, a ne edini

Napisal: Muhamed Pilav

---

Za koronavirus moramo nujno uporabiti staro ljudsko modrost "bolje preprečiti kot zdraviti". Bolezen se hitro širi in zato moramo vsi pokazati odgovornost in solidarnost. Moramo si pomagati, da bi ohranili sistem zdravstvenega varstva. Ne smemo priti v situacijo, da se ljudje množično okužijo in tako obremenijo bolnišnice, ki v tem primeru pod ogromnim pritiskom ne bodo mogle opravljati svojega dela – zdraviti ljudi.

Moramo prevzeti odgovornost in takoj za 15 dni (razen za življenjsko nujne institucije in korporacije) vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju poslati na kolektivni plačani dopust. Vsak delavec ima pravico do najmanj 18 dni letnega dopusta. Obstajajo tovarne, podjetja in institucije, kjer dela 500 - 1.500 delavcev v eni stavbi, kar pomeni ogromno možnost prenosa okužbe.

V teh 15 dneh lahko država vse sumljive testira, jih ustrezno oskrbi in popolnoma ustavi širjenje virusa. Po tem lahko vsi normalno na delo.

Na ravni leta ta ukrep ne bi negativno vplival na stanje v gospodarstvu. Nasprotno, prišlo bi do povečanja gospodarske rasti, saj bo zaradi povečane potrošnje primanjkovalo blaga vseh vrst v BiH in EU. Prav tako so s to krizo prekinjene doslej nedotaknjene dobavne verige z Daljnega vzhoda v Evropo. V Bosni in Hercegovini se je vedno dobro in kakovostno proizvajalo, saj smo imeli vedno najboljše ljudi. V tem smislu je za nas naravni izid, da postanemo proizvodna baza Evropi.

Če tega ukrepa ne bomo sprejeli, bi lahko bile posledice katastrofalne. Ogromni stroški zaustavljanja okužbe, zdravljenja, bolniške, poslabšanje zdravja delovno sposobnega prebivalstva, vse skupaj bi imelo dolgoročne posledice za celotno družbo.

Prav tako je pomembno, da se poveča proizvodnja in prodaja živilskih in drugih za življenje nujnih izdelkov. Ne sme priti do pomanjkanja. Srbija je v soboto sprejela "Odlok o začasni prepovedi izvoza osnovnih proizvodov, pomembnih za prebivalstvo". Odlok se v veliki meri nanaša na osnovne življenjske potrebščine, kot so moka, olje, sladkor, ter nekatere higienske izdelke, kot so mila, detergenti, plenice, zaščitne obleke itd. Zakaj je pomembno imeti lastno proizvodnjo, nam je zdaj verjetno jasno. Le tisto, kar sami proizvedemo v krizah, kot je ta, je nekaj, na kar se lahko varno zanesemo. Vse drugo je lahko vprašljivo. Zato, zanesimo se nase in na našo domačo proizvodnjo.

Kriza je priložnost

Vsaka kriza je priložnost, tudi ta. Odgovorni narodi v izrednih okoliščinah zbijajo vrste in sprejemajo odločitve, s katerimi rešujejo probleme, ki so se kopičili leta. Menim, da so najmanj trije veliki problemi, ki nam v tem trenutku in brez koronavirusa ne dovolijo napredka:

PODKUPLJIVOST IN KORUPCIJA

Najprej, oboje nujno izločiti iz političnih organizacij, nato pa iz celotnega javnega sektorja. Vso državno lastnino, ki je leglo korupcije, je treba javno in pregledno privatizirati, tisto, česar se ne da privatizirati, pa javno in pregledno dati v koncesijo najboljšemu ponudniku. Na ta način bo v veliki meri prenehal razlog za nelegalno in koruptivno razpolaganje z javno lastnino, trgovanje z vplivom in druge oblike nezakonitega bogatenja.

ODHOD MLADIH

Ta problem lahko hitro in znatno zmanjšamo tako, da bi povečali plače zaposlenim v proizvodnji. Povečanje plač je mogoče z drastičnim zmanjšanjem davkov na delo. Takšen ukrep bi še bolj napolnil državne blagajne, saj bi večje število delavcev delalo za višje plače, s čimer bi se prihodki države večkrat povečali. Prav tako bi morali staršem omogočiti 24-mesečni porodniški dopust z minimalno nadomestilom v višini 50 % povprečne plače FBiH v vseh kantonih.

SLAB IZOBRAŽEVALNI SISTEM

Nujno je treba reformirati izobraževalni sistem, od vrtcev do visokih šol. Naše fakultete morajo postati ugledne in svetovno priznane. Otrok, ko dopolni 24 mesecev, bi moral iti v učenje (ne v varstvo, niso ovce) in vzgojo v brezplačne, a odlične vrtce. Otroci v vrtcu se morajo učiti po preverjenih in uspešnih metodah, prilagojenih tej starosti: matematiko, tuje jezike, ljubezen do domovine, staršev, prijateljev in sosedov, lepo vedenje, odgovornost.

Moramo vzgojiti novo generacijo, ki bo pripravljena boriti se za Bosno in Hercegovino predvsem z znanjem in domoljubjem, nato pa, če bo potrebno, z vsemi drugimi veščinami in možnostmi. Poklic učitelja in profesorja bi moral biti najbolje plačan, in da se s tem poklicem ukvarjajo najboljši, najvrednejši in inovativni ljudje. Vsi bi morali vsako leto opravljati usposabljanja in testiranja.

S takšnim pristopom bi rešili tri pereče probleme. Mladi bi lahko zaslužili več in živeli bolje v svoji domovini kot na Zahodu, saj bi izvažali predvsem znanje in novo vrednost, proizvodnjo blaga in storitev za trg Nemčije in EU pa bi opravljali v Bosni in Hercegovini.

(avtor kolumne je dolgoletni podjetnik, direktor podjetja Unipromet d.d. Sarajevo)