Muhamed Budimlić: Alarmanten broj zavrženih kazenskih ovadb

V teku je javna razprava o osnutkih Zakona o policijskih uslužbencih in Zakona o nabavi, hrambi in nošenju orožja in streliva. V zvezi s tem se je javnosti oglasil tudi Muhamed Budimlić, nekdanji minister za notranje zadeve Kantona Sarajevo, profesor na Fakulteti za kriminalistiko Univerze v Sarajevu in vodja Poveljstva SDP BiH za Kanton Sarajevo. Budimlić je podal strokovni komentar k družbeni upravičenosti pomembnejših sprememb in novosti v sistemu, poroča Patria.

- Prva faza delovanja organov pregona je ključnega pomena, v njej pa se izvajajo ukrepi in aktivnosti, s katerimi se pridobijo informacije o pojavih v družbi, za katere obstaja sum, da imajo znake protipravnih ravnanj, ter informacije o identiteti oseb, za katere obstaja sum, da so ta dejanja storile, torej odkrivanje, ter predložitev zbranih vsebin v obliki poročila pristojnim organom pregona, torej razjasnitev.

Te aktivnosti so v največji meri v pristojnosti policijskih institucij, natančneje kantonalne kriminalistične policije MUP-a KS. V skladu z omenjeno obveznostjo je še posebej potrebno s pozornostjo obravnavati informacije o rezultatih izvedenih aktivnosti, ki služijo oceni učinkovitosti delovanja institucij pri izvajanju omenjenih pristojnosti.

Možno je in potrebno analizirati poročila policijskih institucij, s katerimi bi se ugotovila uspešnost njihovega delovanja pri izvajanju osnovnih pristojnosti. Koliko kaznivih dejanj od ocenjenega števila so uspeli odkriti in razjasniti osnovne elemente, potrebne za začetek postopka, ter kakšno je razmerje med vloženimi policijskimi poročili in izdanimi sklepi o začetku preiskave ter vloženimi obtožnicami s strani tožilstva, kateremu so bila ta policijska poročila predložena. Še posebej je pomembno analizirati vzroke, za katere se lahko utemeljeno trdi, da so prispevali k neodkrivanju dejanj oziroma nezacetku pregona.

V uradnih statističnih virih institucij je evidentiran alarmanten številka zavrženih poročil oziroma kazenskih ovadb s strani pristojnih tožilstev v primerjavi s številom vloženih poročil o storjenih protipravnih ravnanjih. Nato se opazijo številni kazalniki, ki se navajajo v poročilih uradnih mednarodnih organizacij, rezultatih referenčnih znanstvenih raziskav ter poročilih nevladnih organizacij, ki kažejo na številne neregistrirane kriminalne pojave v Kantonu Sarajevo, ki se ne odkrivajo niti se izvaja postopek registracije in poročanja pristojnim organom pregona, t.k. "temna številka kriminalitete".

Na koncu, a zelo pomembno, je opazno, da je v strukturi vloženih poročil opazno nesorazmerje glede na strukturo kaznivih dejanj, za katera se poročila vlagajo. Še posebej je opazno, da so najbolj zastopana poročila za kazniva dejanja t.i. splošne kriminalitete, kar je neutemeljeno sprejet termin v policijski praksi, medtem ko je število vloženih poročil le v simboličnem številu za nekatere izjemno škodljive pojave, na katere se opozarja v javnosti, kot so kazniva dejanja zoper gospodarstvo in uradno dolžnost, korupcijska dejanja, okoljevarstvena, gozdne kraje, huda dejanja s področja varnosti prometa, vrstniško nasilje med mladoletnimi, cyberbullying in podobno – navaja Budimlić.