Ali lahko CIK BiH potrdi sodelovanje SNSD-a na volitvah, če na njegovem čelu ostane Dodik?

Za NAP piše: dr. sc. Amir Šelo, pravni ekspert

Milorad Dodik je s pravnomo sodbo Sodišča BiH spoznan za krivega in obsojen na enoletno zaporno kazen, ter mu je bila izrečena varnostna ukrep prepovedi opravljanja funkcije predsednika Rs v trajanju šestih let.

Glede na pravnomost sodbe, z njo nastopijo tudi pravne posledice obsodbe iz člena 203.a Kazenskega zakonika BiH, in sicer:
- prenehanje uradne dolžnosti in prenehanje zaposlitve;
- prepoved opravljanja uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršilnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali deloma financira iz javnih sredstev;
- prepoved pridobitve uradne dolžnosti v zakonodajnem, izvršilnem, sodnem, upravnem ali katerem koli organu, ki se v celoti ali deloma financira iz javnih sredstev.

Če se uporabi jezikovna razlaga člena 203. odstavka (5) Kazenskega zakonika BiH, je nesporno, da se na to določbo nanaša tudi določba člena 114. Kazenskega zakonika BiH. V členu 114. odstavka (2) točka a) Kazenskega zakonika BiH je določeno, da pravne posledice obsodbe obsegajo prepoved pridobitve določenih pravic, med katerimi so tudi "prepoved opravljanja določenih poslov ali funkcij v organih oblasti, gospodarskih družbah ali v drugih pravnih osebah". Člen 2. Zakona o financiranju političnih strank ("Uradni list BiH" št. 95/12, 41/16) določa, da se v smislu tega zakona za politične stranke štejejo organizacije, v katere se državljani svobodno in prostovoljno organizirajo za sodelovanje na volitvah, ter se v skladu z zakonom registrirajo pri pristojnem sodišču v katerem koli entitetu, z namenom izvajanja političnih dejavnosti in uresničevanja političnih ciljev. V skladu z navedenim je politični subjekt ali politična stranka pravna oseba, na katero se lahko neposredno uporabi določba člena 114. odstavka (2) točka a) Kazenskega zakonika BiH.

Člen 7. odstavka (1) Zakona o financiranju političnih strank ("Uradni list BIH" št. 95/12, 41/16) določa, da se v proračunu institucij BiH in mednarodnih obveznosti BiH zagotovijo sredstva za financiranje političnih strank, oziroma koalicij političnih strank in neodvisnih kandidatov, zastopanih v Parlamentarni skupščini BiH in parlamentarnih skupinah, oziroma klubih poslancev in delegatov v Parlamentarni skupščini BiH.

Očitno je, da je z državnim zakonom predpisano financiranje političnih strank iz proračuna institucij BiH, politični subjekt Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) pa je zastopan v Parlamentarni skupščini BiH.

Če se uporabi logična ali sistematična razlaga člena 1. Odločbe visokega predstavnika z dne 24.04.2025., s katero se ustavijo vsa izplačila proračunskih sredstev za financiranje političnih strank za SNSD in Združeno srbsko, je nesporno, da v njej piše, da se izplačila tem političnim subjektom "ustavijo". Odstavka 3., 4., 5. člena 1. iste Odločbe določajo termin "ustavitev", ne pa "prenehanje" financiranja iz javnih sredstev. Seveda je edini pooblaščen, da v tem primeru poda razlago te Odločbe, visoki predstavnik za BiH.

Ne glede na to, da je Narodna skupščina Rs sprejela nov Zakon o financiranju političnih organizacij ("Uradni list Rs" 45/25), s katerim je v členu 2. določen način financiranja političnih subjektov, ki so zastopani v Narodni skupščini Rs, ta zakon ni ukinil financiranja poslanskih in delegatskih klubov v Narodni skupščini Rs. Namreč, člen 8. tega Zakona določa, da se finančna sredstva za kritje stroškov poslanskih in delegatskih klubov, v okviru pristojnosti Narodne skupščine Rs in Sveta narodov Rs, zagotovijo v proračunu Rs.

Sodišče BiH je v svojem sporočilu z dne 01.08.2025. o pravnih posledicah sodbe Milorad Dodik in dr. jasno navedlo, da "pravne posledice obsodbe, ki so konkretno vsebovane v členu 203.a stavku 5. točkah a), c) in d) KZBiH, nastopijo po sili zakona in očitno obsegajo širši vidik prepovedi delovanja od tistega, ki je vsebovan v samem varnostnem ukrepu".

V skladu z navedenim, s teleološko razlago določb člena 203.a odstavka (5) in člena 114. odstavka 2. točka a) Kazenskega zakonika BiH, Milorad Dodik ne bi mogel ostati predsednik političnega subjekta, ker v skladu s členom 113. Kazenskega zakonika BiH pravne posledice pravnomočne sodbe Sodišča BIH nastopijo po sili zakona.

V skladu s členom 1.10. in členom 2.9. Volilnega zakona BiH, Centralna volilna komisija BiH sprejme odločitev o prenehanju mandata izvoljenega funkcionarja na vseh ravneh neposrednih in posrednih volitev v BiH, ki jih zajema Volilni zakon BiH. Zato ni v pristojnosti Centralne volilne komisije, da sprejme odločitev o prenehanju mandata predsednika katerega koli političnega subjekta v BiH.

Kljub temu, pa glede na pravne posledice pravnomočne sodbe Sodišča BiH v primeru Milorada Dodika, se postavlja vprašanje, kako bo isti kot predsednik v imenu političnega subjekta SNSD lahko podpisal izjavo, da se bo s svojimi dejavnostmi pridrževal Splošnega okvirnega sporazuma za mir v BiH. Namreč, določba člena 1.13. Volilnega zakona BiH določa, da prijava za potrditev sodelovanja na volitvah vključuje izjavo, ki jo podpiše predsednik političnega subjekta, da se bo ta politični subjekt "s svojimi dejavnostmi pridrževal Splošnega okvirnega sporazuma za mir v BiH".

V tem kontekstu je na Centralni volilni komisiji v BiH velika odgovornost, da ugotovi, ali bo lahko sprejela prijavo sodelovanja političnega subjekta SNSD na predčasnih volitvah za predsednika Rs in prihodnjih Splošnih volitvah 2026, če bo predsednik tega političnega subjekta še naprej Milorad Dodik, oseba, ki je pravnomočno obsojena za neizvajanje odločb visokega predstavnika za BiH.