Lahko Abazović izbriše sledi tihotapljenja cigaret in ohrani mrežo vpliva?

Od trenutka, ko se je zavedel, da je izpadel iz vseh kombinacij za sestavo nove vlade, Dritan Abazović s strankarskim kolegom iz Ure, ministrom notranjih zadev Filipom Adžićem, preko generalnega inšpektorja Agencije za nacionalno varnost Artana Kurtija, poskuša ohraniti ključne vzvode moči, s katerimi že več kot leto nadzoruje črnogorski varnostni sektor, piše Pobjeda.

Ne le ohraniti, ampak tudi razširiti mrežo vpliva – z zaposlovanjem sebi zvestih ljudi v Agenciji za nacionalno varnost.

„NOVE SPREJMI, STARE OHRANI“

Pobjeda in M portal sta pred približno tridesetimi dnevi objavila informacijo, da je Agencija za nacionalno varnost, še preden je Milojko Spajić začel neformalne pogovore o sestavi nove vlade, samo junija in do sredine julija zaposlila več kot 35 novih uslužbencev, ki so bili takoj razporejeni, predvsem v osrednji in južni del države.

– Za vse pomembne stvari se sprašuje Artan Kurti, medtem ko prvi mož ANB-ja Boris Milić večinoma odobrava rešitve o novih imenovanjih ljudi, ki so skoraj vsi prišli po politični liniji, preko Ure – pravi za Pobjedo vir iz ANB-ja.

Operacijo zaposlovanja Abazović izvaja intenzivno in pospešeno, iz strahu, da mu je ostalo le še nekaj tednov časa za ohranitev političnega vpliva „po globini“ v varnostnih službah. Po informacijah časnika se pozitivna mnenja o kandidatih za delo v ANB-ju izdajajo šele potem, ko končni izbor opravi Kurti, ki je med drugim nedavno zaposlil tudi svojega svaka, pa tudi nekdanjega voznika ubežnega podjetnika Duška Kneževića.

Hkrati z zaposlovanjem novih ljudi je bila skovana strategija, kako po oblikovanju nove izvršne oblasti ohraniti že postavljeno, do zdaj zvesto osebje v ANB-ju.

Abazović je po informacijah časnika „blagoslovil“ načrt, ki ga je zasnoval Kurti: generalni inšpektor Agencije za nacionalno varnost je v zadnjem času fingiral več nesoglasij in prepire z Borisom Milićem, Miodragom Pejovićem in še nekaterimi načelniki, celo za nekatere je napisal negativna poročila o opravljeni kontroli. Nekaj skopih podatkov o tem je bilo spretno plasiranih preko medijev pod nadzorom Ure.

Vse to naj bi služilo kot argumentacija, ko bo nova garnitura prišla na oblast in v ANB, da se ti ljudje predstavijo kot državi zvesti uslužbenci, ki so poskušali upoštevati vpliv, ki so ga nanj izvajali na politični osnovi. Tako bi – kot domnevno odgovorni uslužbenci, ki so nasprotovali „samovolji vodstva“ Ure – ohranili svoje položaje v upravi ANB-ja, hkrati pa ostali zvesti Abazoviću in ekipi.

Kljub domiselnosti pri ustvarjanju lažnih konfliktov in „pranju biografij“ svojih ljudi, je vprašanje, kako uresničljiv bo Abazovićev, Adžićev in Kurtijev načrt. Dosadašnje izkušnje kažejo, da številni funkcionarji, da bi obdržali svoje položaje, hitro „preletijo“ v naročje novih delodajalcev. Tako je bilo tudi, ko je odšel DPS-ov Dejan Peruničić, podobno se je zgodilo tudi z nekaterimi ljudmi, ki jih je postavil Dejan Vukšić, kot sta Boban Stanović ali Nikola Laušević – postali so zvesti novim šefom.

Vendar pa bo odhajajoči premier kmalu imel veliko večjih težav kot ohranjanje svojih ljudi v varnostnem sektorju: težko bo še naprej prikrival umazane sledi, pa tudi dokaze o lastni vpletenosti v paradržavno kriminalno tihotapljenje cigaret.

SLIKA JAVNA, RAZVRAT SKRIT

Abazovićeva sestavljanka, ki jo je ustvarjal ob podpori režimskih medijev – o sebi kot nepopustljivem borcu proti organiziranemu kriminalu, ki tvega celo lastno življenje – bi se kmalu lahko razbila. Specialno državno tožilstvo, ki mu vodi Vladimir Novović, ima po informacijah Pobjede že dolgo vrsto dokazov, ki govorijo o neposredni ali posredni vpletenosti funkcionarjev Ure v ilegalno posel tihotapljenja cigaret.

Razkritje akcije fingiranega uničevanja cigaret v Nikšiću, ki je privedla do aretacije takratnega direktorja Uprave za prihodke in carine Rada Miloševića, je le del večjega kriminalnega posla.

V seriji člankov od sredine avgusta lani je Pobjeda natančno opisala in dokumentirala, da je od tisoč paketov cigaret, ki so bili poslani v uničenje, najprej v tovarno nekdanjega „Javorka“, nato pa še v prostore nikšićke družbe „M konstrakšn“, dejansko sežgala le deset odstotkov.

Po dostopnih podatkih je bilo v treh akcijah lažnega sežiganja tihotapljenih cigaret v vrednosti okoli pet milijonov evrov!

Mednarodni preiskovalci, predvsem strokovnjaki iz Velike Britanije, ki so pozorno spremljali medijsko atrakcijo, ki so jo izvajali Abazović, Milošević, Adžić – tisto famozno fotografiranje z „aretiranimi“ cigareti – so zelo hitro odkrili prevaro. To je privedlo tudi do razkritja „izginulega“ tovornjaka cigaret septembra 2022. leta pred očmi uslužbencev Uprave za prihodke in carine in policije.

Pa tudi do razkritja širšega kroga ljudi, ki so bili vpleteni v paradržavno tihotapljenje cigaret. Po ugotovitvah preiskovalcev je zelo sporen kontingent najmanj 5.000 zavitkov cigaret, ki so bili maja 2022. leta poslani s črnogorsko carinsko deklaracijo v tranzit – vrnjeni s srbske meje. Tega kontingenta ni v uradnem poročilu Uprave za prihodke in carine z dne 1. avgusta 2022. leta!

Koliko je še takšnih kontingentov „izgubljenih v papirjih“, zakaj do zdaj niso bili sankcionirani ljudje, ki so pisali lažna poročila v Komisiji za uničevanje cigaret UPC? Zakaj SDT ni preverilo, v katerih zasebnih skladiščih se nahajajo zasežene cigarete iz Luke Bar in ali so sploh skladiščene ali so bile ilegalno dane v prodajo?

Veliko vprašanj, brez uradnega odgovora.

TOVORNJAKI, MILIJONI...

Za zdaj je gotovo, da je takrat razkrita shema „tranzita“, ki so jo zasnovali ljudje iz državnega vrha, predvsem iz Uprave za prihodke in carine, pa tudi Uprave policije.

Zasežene cigarete, poleg tega, da niso bile uničene v Nikšiću, so bile čudežno distribuirane iz različnih skladišč, kjer so „ležale zasežene“, in transportirane po tihotapskih kanalih, deloma v Bosno in Hercegovino, deloma v Albanijo preko Tuzi, medtem ko se je manjši del pojavljal pri prodajalcih na črno na ulicah črnogorskih mest.

Takšna operacija tihotapljenja cigaret in njihove distribucije ni bila mogoča brez sodelovanja vrha izvršne oblasti: dela uslužbencev UPC in dela črnogorske policije, ki so „pripravljeno žmurili“, ko so – včasih celo v spremstvu ljudi iz policije in z uporabo policijskih vozil – kontingenti cigaret krožili po Črni Gori in čudežno prečkali mejo.

Preiskovalci ocenjujejo, da je bilo v samo nekaj mesecih lani tako tihotapljenih cigaret v vrednosti več kot 20 milijonov evrov! Vodja Gibanja za spremembe Nebojša Medojević je sredi lanskega leta javno govoril o znesku celo 50 milijonov evrov „dobička“ od tihotapljenega denarja. Nikoli ni bil povabljen v Specialno državno tožilstvo, da bi pred preiskovalci podal obvestila.

Kasnejše zaplembe, kot je bila zaplemba cigaret družbe „Kozd“ Zdravka Kosanovića, tesnega prijatelja kontroverznega podjetnika Miodraga Dake Davidovića, kažejo, da je bila shema tihotapljenja še bolj razvejana od tiste, ki je bila do zdaj uradno razkrita.

Kljub temu pa obstajajo po informacijah Pobjede dokazi, ki so jih s pomočjo britanskih kolegov sestavili ljudje iz črnogorske ANB-ja, medtem ko je bil na čelu Savo Kentera. In da bo za Abazovića še slabše, isti viri trdijo, da obstajajo tudi posnetki, ki razkrivajo, da so nekateri ljudje iz vrha Ure bili ne le obveščeni – ampak so del kriminalne verige.

POZIV NA ISKANJE POSNETKOV

Po operativnih podatkih ANB-ja se je tihotapljenje cigaret iz Luke Bar odvijalo pod patronatom Uprave za prihodke in carine, medtem ko je bil na čelu Rade Milošević, „posel“ pa je odobril premier Dritan Abazović, „ki del prihodkov iz omenjenih dejavnosti uporablja za osebne potrebe ali potrebe političnega subjekta, ki ga vodi“.

Kot so ugotovili v ekipi Agencije, ki se je ukvarjala z odkrivanjem tihotapljenja cigaret, je bil za koordinacijo dejavnosti zadolžen visoki funkcionar Ure Zoran Mikić, v izvedbo posla pa so bili vključeni številni ljudje, ki so „imeli izkušnje in infrastrukturo za opravljanje teh poslov iz preteklega obdobja“.

V središču pozornosti ANB-ja so bili takrat, poleg že omenjenega Mikića, tudi različni kontroverzni podjetniki, kot so Branislav Mićunović, Miodrag Daka Davidović, Zdravko Kosanović, Leon in Viktor Drešaj, Branko Mićković…

Po virih Pobjede so bile vse informacije izmenjane z mednarodnimi partnerji, predvsem s službami Velike Britanije. Prav za dejavnosti britanske obveščevalne službe se veže informacija, da je Zoran Mikić konec julija in v začetku avgusta 2022. leta dvakrat odpotoval v Budvo na sestanek z enim od omenjenih kontroverznih podjetnikov, ko je, kot piše v eni analizi ANB-ja, „potekalo pogajanje o izvedbi posla in delitvi dobička“. Natančneje: 150 tisoč evrov na tovornjak tihotapljenih cigaret naj bi šlo v roke tega podjetnika, ostalih 150 tisoč – drugi strani.

Ali je bil posel na koncu sklenjen s podjetnikom iz Budve, ali je bil sklenjen pakt z nekaterimi drugimi ljudmi, ki jih omenjajo črnogorski in britanski preiskovalci – Pobjeda ni mogla preveriti.

Vendar pa je gotovo, da je bil posel opravljen: pri samo enem fingiranem sežigu v Nikšiću, v eni turi uradno transportiranih 1.326 zavitkov, je bilo sežganih, neuradno, a dejansko – le 80!

In takšna operacija je potekala po ustaljeni shemi večkrat. Ne le „uničevanje“ cigaret, ampak tudi transport in tihotapljenje zaseženih cigaret iz tranzita.

Vse to je dokumentirano v analizi Agencije za nacionalno varnost v sodelovanju s tujimi službami.

ABAZOVIĆEV BES

Odlazeči premier Dritan Abazović očitno ni bil seznanjen z operativnimi podatki, ko je oktobra 2022. leta, le dan po akciji SDT-ja in ANB-ja, s katero je bil prekinjen en kanal tihotapljenja cigaret in aretiranih več oseb iz Uprave za prihodke in carine, med njimi tudi Rade Milošević – besno vstopil v stavbo Agencije za nacionalno varnost na Bulevarju revolucije.

Iščeč pogovor s Kenterjem, je Abazović namesto čestitk za uspešno izvedeno akcijo ustavljanja tihotapljenja cigaret, želel do potankosti izvedeti vse informacije, ki jih je imela ANB, pa tudi izvor podatkov, do katerih so prišli uslužbenci Agencije.

Ko mu je Kentera predstavil dokaze o tihotapskih dejavnostih in vpletenosti njegovega tesnega prijatelja in sodelavca Rada Miloševića, je premier trdil, da niti on, niti kdorkoli drug iz Ure, ni povezan s tihotapljenjem cigaret, temveč da je Milošević to počel brez njihovega znanja. Takrat je pred direktorjem ANB-ja obtožil tudi neko žensko osebo, varnostno zanimivo osebo – Sofijo Bulatović – da je „zlorabila Miloševića po nalogu skupine iz Tuzi, s katero je povezana“.

Abazovića pa je pričakal, verjetno pa tudi presenečenega, z dokumenti podprt odgovor – premier je bil na tem sestanku obveščen, da na podlagi vseh podatkov, ki so bili zbrani v sodelovanju s kolegi iz Velike Britanije, obstajajo številne indicije, posredni dokazi, pa tudi posnetki, ki kažejo, da Milošević ni edini vpleten v ilegalni posel s cigareti.

ABAZOVIĆEV „ODGOVOR“

Premier, ki je bil takrat že štiri mesece v tehničnem mandatu, je nato s hitro akcijo poskušal preprečiti, da bi se „klonec odvil do konca“.

Le pet dni po pogovoru s Kenterjem ga je odhajajoči premier na telefonski seji, ko sta bila skupaj na forumu 2BS v Budvi – razrešil s čela ANB-ja.

Poleg poskusa prikrivanja afere glede državnega tihotapljenja cigaret je imel Abazović še en „močan“ razlog za zamenjavo Sava Kentere: v polnem teku je bila mednarodna akcija razkrivanja mreže vohunske mreže Rusije v regiji, v kateri je imela ANB pomembno vlogo.

Po nalogu ANB-ja, ob sodelovanju z zahodnimi službami, je Specialno državno tožilstvo 29. septembra lani v Podgorici aretiralo dva črnogorska državljana, medtem ko je bilo šest ruskih diplomatov izgnanih, pa tudi več državljanov Rusije zaradi suma, da so delali za obveščevalno službo Rusije.

Med aretiranimi je bil nekdanji tiskovni predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Radomir Sekulović iz časa državne skupnosti Srbije in Črne Gore. Sekulović je več kot 30 let zaposlen na konzularnih poslovih, imel pa je visoko funkcijo že v bivši Jugoslaviji. Dolgo je delal na konzularnih poslovih v afriških državah.

NOVOVIĆEVO „AKTIVNO ČAKANJE“

Zamenjava Kentere se je takrat zdela kot Abazovićevo politično samomor in silovito soočenje s črnogorskimi partnerji z Zahoda.

Izkazalo se je, da je s tem dejanjem odhajajoči premier pridobil nov čas, da vlada brez nadzora parlamenta, ki ga je odstavil, in si je tako ustvaril možnost in prostor za delovanje na dveh tirih: da poskuša izbrisati sledi umazanih poslov v zvezi z državnim tihotapljenjem in da okrepi mrežo sodelavcev v varnostnem sektorju.

Skoraj deset mesecev kasneje se zdi, da bo Dritan Abazović kljub vsemu moral odstopiti s položaja „večnega odhajajočega premierja“. Ali to pomeni, da se bosta Abazović in vrh Ure končno soočila s posledicami lastnega dela?

To je težko razločiti po ravnanju Vladimira Novovića, glavnega specialnega tožilca za organizirani kriminal.

Specialno državno tožilstvo še ni vložilo obtožnice proti Radu Miloševiću, ki se po šestih mesecih v priporu brani s prostosti pred očitki o vpletenosti v državno tihotapljenje cigaret. Še vedno se domnevno čakajo dodatni dokazi o vpletenosti številnih ljudi v tihotapljenje cigaret, s katerim je bil državni proračun oškodovan za več milijonov evrov. Po nekaterih informacijah je Specialno državno tožilstvo zahtevalo od vrha ANB-ja, da jim dostavijo vse, kar so zbrali v obdobju maj-december 2022. leta, vendar do danes niso dobili odgovora.

Kot tudi Pobjeda še čaka na odgovor Specialnega tožilstva na vprašanje našega časnika – ali imajo vse potrebne elemente, da sprejmejo odločitev, ali bodo ali ne bodo pripeljali do konca zgodbo o državnem tihotapljenju cigaret.

Ali pa bo, kot mnogo stvari do zdaj, vse izgubljeno v megli tobačnega dima in zapletenem klopčiču političnih dogovorov?

Viber skupine

Po spoznanjih Pobjede, v dokaznem gradivu o državnem tihotapljenju tobaka Specialno tožilstvo poseduje tudi prepise pogovorov iz dveh Viber skupin.

V eni skupini so bili, kot navajajo naši viri: Batrić Perović – takratni upravnik Carinarnice Bijelo Polje, Edvin Kolić – njegov namestnik, Melisa Kolić – zaposlena v bjelopoljski carinarnici, Vlado Bulajić – takratni pomočnik direktorja za nadzor nad carinarnicami, Darko Šćekić – takratni upravnik Carinarnice Bar, Darko Tujković, Željko Ivanović, Ibrahim Bećiragić, Siniša Raičević, Darko Pižurica in Elvir Adrović.

– Bistvo oblikovanja skupine je bila komunikacija glede tovornjakov, ki prihajajo na carinske prehode, tranzitirajo skozi Črno Goro, kjer je bilo za vsak posamezen tovornjak najprej treba dobiti soglasje Željka Ivanovića, nato pa še takratnega direktorja Rada Miloševića, čeprav za takšno ravnanje ni bilo zakonske podlage – pravijo viri Pobjede.

Viri nimajo informacije, kdo je bil v drugi Viber skupini. Po njihovih besedah Milošević ni bil v teh skupinah, vendar ga je Željko Ivanović obveščal o prepisih.

Sogovorniki trdijo tudi, da je Rade Milošević po prvem pridržanju v policiji, ko ni bil zadržan v priporu, prvega naslednjega delovnega dne v pisarni na sestanku vpil: „…če padem jaz, bo padel tudi Dritan Abazović“ in da je zaradi odnosa Ure do njega v tem primeru končal z njimi. Trdijo tudi, da je ponavljal, da „nekdo plačuje, da vse zvalijo nanj“...

Po njihovih besedah je v začetni fazi preiskave minister za finance Aleksandar Damjanović „kopal z rokami in nogami, da ga ne bi poklicali na tožilstvo, da da izjavo“…