Mostarska deklaracija bo pospešila iskanje pogrešanih in njihovih morilcev

Deklaracija o močnejšem sodelovanju držav v regiji pri iskanju pogrešanih oseb, podpisana včeraj v Mostarju med BiH, Hrvaško, Srbijo in Črno goro, ni le novo upanje za družine, ki iščejo svoje najdražje, piše bosanska novinarska agencija Patria (NAP). To je še eno pomembno sporočilo zločincem, da se obroč okoli njih steza in da bodo nekoč vendarle odgovarjali za svoja nedela.

Glede na podatke Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMP), ki je bila pobudnica srečanja predstavnikov štirih držav, je bilo v spopadih na območju nekdanje Jugoslavije pogrešanih okoli 40.000 oseb, od tega največ, okoli 30.000, v BiH. Na območju BiH trenutno poteka iskanje več kot 8.000 oseb, od konca agresije do danes pa je bilo najdenih več kot 22.000 oseb, poroča NAP.

Večina od skupnega števila pogrešanih je bila med agresijo na Bosno in Hercegovino pobita na najokrutnejši našin, med njimi pa je tudi veliko število žensk in otrok. Njihova trupla so pogosto večkrat premaknjena iz množičnih grobišč, zločinci so na ta našin želeli prikriti zla, ki so jih zagrešili.

Največ neposrednih morilcev teh nedelav se danes prosto giblje po Bosni in Hercegovini ter državah regije, velik del njih pa se nahaja tudi na vodilnih državnih položajih, kot je primer z več občinami v Republiki Srpski.

V Sarajevu je bilo v začetku julija prikazan tudi film „Pogrešaš me“ Balkanske raziskovalne mreže (BIRN), ki je aktualiziral temo, ki govori ne le o trpljenju, skozi katerega so minile pogrešane osebe, temveč tudi o trpljenju, skozi katerega potekajo družine pogrešanih pri njihovem iskanju. In to je, kot so se strinjali vsi sogovorniki tega dokumentarnega filma, izjemno veliko.

Amor Mašović, član kolegija direktorjev Inštituta za pogrešane osebe BiH, je pojasnil, da je podpis Deklaracije v Mostarju še en korak k izboljšanju iskanja pogrešanih oseb, oziroma korak bližje k ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bo prva na prizorišču, na morišču oziroma na mestu nesreč, kar bi znatno pospešilo proces iskanja pogrešanih oseb.

Meni, da bi, če bi bil ICMP ustanovljen že prej, pred spopadi na območju nekdanje Jugoslavije, verjetno tudi sedanje iskanje pogrešanih na območju BiH in nekdanje Jugoslavije potekalo hitreje, kot poteka danes, poroča NAP.