
Piše: Edina LATIF
Bosna in Hercegovina, v kateri sodeču po vsem, kar se nam je dogajalo in se dogaja v teh dveh povojnih desetletjih, je "ničija in vseh dežla".
Kdor koli pride in gre, lahko poči, kar hoče, izjavlja, kar hoče, in se obnaša, kot da je to njegova lastna posest.
Na to ubogo in trpežo Bosno in Hercegovino "svoje prste" sičimo izmenoma Beograd in Zagreb.
Tako vzhodna kot zahodna soseda sporočata, da se ne bosta vmešavala v notranje zadeve naše države.
SPOROČATA!
Toda ko gre za konkretne zadeve, takrat ni več sporočil.
TAKRAT DELUJETA!
Prihod Bože Petrova in Mira Kovača v Stolac, v trenutku, ko se na lokalnih volitvah v tem hercegovskem mestecu odloča o usodi ne le Hercegovine, ampak tudi o obstoju notranje celovitosti ene in edine domovine, ni nimalo nedolžen političen potez.
Gre za izjemno nevaren obisk.
Zakaj prav zdaj? Kolikor se spominjam (in Google je tu, da preverim), niso visoki predstavniki sosednje Hrvaške v teh 21 povojnih letih tako pohiteli obiskati mesta na Bregavi. Njihova glavna destinacija je bil vedno Mostar. Podporo "enakopravnosti Hrvatov" so redno izkazovali v tem mestu, ki ga Čović rad imenuje "hrvaško prestolnico". Od tam so pošiljali sporočila, da so prišli podpret Hrvate, a da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve BiH.
Petrov in Kovač, tako kot vsi drugi hrvaški predstavniki, ki so večinoma prihajali skozi Mostar, se nista znašla v Stocu zaradi podpore.
Prišla sta, da bi posredno izvajala pritisk na Bošnjake s sporočilom, ali naj molčijo in sprejmejo politiko hrvaške prevlade, ali pa zanje tu ni mesta, da bi izvajala pritisk na uradne državne institucije in organe pred ponovljenimi lokalnimi volitvami, ter da bi pokazala, da je Mostar zanje končana zadeva, zdaj pa je na vrsti Stolac.
Kdaj in kje so bili Hrvati diskriminirani in to več let, konstitutivni pa le na papirju, kot je sporočil Petrov. V praksi se ne bi ravno reklo, da je tako.
Od kod pravica Draganu Čoviću, ki je leta 1993 kot direktor Sokola med drugimi izkoriščal tudi Bošnjake iz Stoca, kot begunce, da pravi, da bo Stolac vedno doživljal kot hrvaški prostor? Imajo voditelji HDZ BiH kaj grižbe vesti, ko pridejo v Stolac ali katero drugo hercegovsko mestece, kjer so Bošnjake kot begunce izkoriščali?
Je Čović doživel amnezijo, da je pozabil, da je bil soudeležen pri združenem zločinskem podvigu HZHB.
Združen zločinski podvig, za katerega Prlić in družbina v Haagu čakajo pravnomočno sodbo, je predvideval, da bo Stolac etnično čiščen.
Vendar pa je želja in pogum Bošnjakov, da se vrnejo na svoja ognjišča, da 2. oktobra 2016 na lokalnih volitvah pokažjo, da bodo po 26 letih v to mesto vrnili normalno življenje, da bo Stolac bosanskohercegovski, ne pa ekskluzivno hrvaški prostor, pokvaril Čovićeve načrte za dokončanje in zapečatenje zločinske HZHB.
Zato je bil incident v Stocu na dan volitev izrežiran. Zato so sedem dni kasneje prišli Petrov in Kovač, da bi na licu mesta pokazala, da se politika Pantovčaka od Tuđmanovih do Kolindinih dni ni spremenila niti za milimeter.
Recimo, da ne spremljamo podrobno političnih dogodkov. Toda mimogrede se bomo vprašali, kako to, da v zadnjih dveh desetletjih ni nihč od hrvaških predstavnikov prišel v Stolac, da bi videl, kako so diskriminirani Bošnjaki, ki so bili leta 1993 pobiti, pregnani iz svojih domov?
Mar ne bi bilo v interesu ohranjanja in gradnje dobrososedskih odnosov, da se Zagreb končno, ne le deklarativno, ampak tudi praktično odreče osvajalsko Tuđmanovo politiko, ter da s svojim prihodom priznajo, da so v mestu na Bregavi bili storjeni zločini nad Bošnjaki.
Petrov in Kovač nista prišla v Stolac na svojo roko, poklical ju je Čović, ker sta prijatelja.
Dovolj je, da pogledamo funkcije, ki jih opravljajo, da bo jasno, da gre za uradno politiko Zagreba, ter da ne glede na to, kdo je na oblasti v "evropski Hrvaški", zahteve po delu naše države nikoli niso ponehale.
In kako nameravata Kovač in Petrov oziroma uradni Zagreb zaščiti Hrvate v Stocu, ne da bi se vmešavala v notranje zadeve BiH?
Draganu Čoviću je bilo dano vse, kar predstavlja ekonomsko-materialno osnovo in vse vire na ozemlju t.i. Herceg Bosne.
Zdaj to, kar imamo na odru, ob zdušni podpori uradnega Zagreba, so čisti politični zahtevki, katerih cilj je administrativno in institucionalno zaokrožiti HZHB.
Ko je vse končal za Mostar, se je Stolac izpričil kot "kost v grlu". Kovač in Petrov sta prišla, da jo odstranita.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























