Montirani procesi in lažni priče na račun države

Izet Arifović Ćiza ne bo dočakal pravice. Pred mesecem dni je odšel na pravičnejši svet. V pismu, ki je ostalo za njim, je razkril tisto, kar polovica sodnikov Sodišča Bosne in Hercegovine ve, polovica pa ne ve in noče vedeti, in sicer da zaščiteni priča O, S, (kdo ve, katera črka bo v drugih zadevah) ne govori resnice!

„Hudo sem bolan in odločil sem se, da se s tem pismom zadnjič v življenju obrnem na javnost, zaradi resnice in svoje družine. Edina priča Tožilstva BiH (v pismu je razkril ime) cigan iz Bratunca, ki je plačan in nameščen v Beogradu, da laže proti nam Bošnjakom iz Podrinja, je postal glavna priča v številnih montiranih sodnih procesih na Sodišču BiH, ki jih vodijo iz Beograda,“ je v pismu pred smrtjo zapisal Arifović.

Zaradi specifičnosti zadeve naj pojasnim – Sodišče BiH je Ćizo nepravnomočno obsodilo na deset let zapora zaradi obtožb, da je julija 1992. zagrešil vojni zločin nad dvema srbskima civilistoma iz okolice Bratunca. Paradoks bosansko-hercegovskega pravosodja v tem primeru se je kazal v dejstvu, da je v dveh ločenih postopkih pred Sodiščem BiH senat enake sestave povsem drugače opredelil izjavo iste zaščitene priče, kar nedvomno vodi v pravno negotovost. Namreč, isti senat je v sodbi Ćizi in drugim verjelo isti priči – ki je izpovedal pod psevdonimom O-2, Sodni senat v postopku proti Naserju Oriću pa ni verjel ključni zaščiteni priči O-1. Je treba reči, da sta O-1 in O-2 ista oseba! 

Ista priča priča tudi v primeru Sakiba Halilovića in Elfete Veseli, zdaj pod psevdonimom S-1, in o kakšni zadevi gre, dovolj pove podatek, da je tožilec v polovici zadev spreminjal obtožnico, in to ne zaradi formalnih pogojev, ampak zaradi spremembe sredstev izvršitve zločina. Obtožnica je prvotno glasila, da je Elfeta zaklala dečka v Vzhodni Bosni, nato pa je tožilec Miroslav Janjić spremenil obtožbo. Obtožnica zdaj glasi, da je Elfeta ustrelila otroka!?

Preden je postal zaščitena priča, je bil O-1, O-2 oziroma S-1 11-krat pravnomočno obsojen za več kaznivih dejanj! Do danes ni pojasnjeno, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi. Kako je mogoče, da varnostne službe Bosne in Hercegovine, vsaj po uradni dolžnosti, niso reagirale v primeru kontroverzne priče? S Sodišča BiH pa tiho pojasnjujejo, da ne morejo komentirati zadev, ki so v teku. Toda kdo lahko komentira ta propad. Več kot deset oseb je leta predmet sodnih procesov za vojne zločine, ki nimajo konca, na primeru Arifovića pa vidimo, da nekateri od njih odhajajo s tega sveta brez končne pravice. To vsekakor pušča prostor za manipulacijo z vojnimi dogodki v BiH. V VSTV spretno molčijo o teh okoliščinah. Država, na žalost, v tem času plačuje enormno visoko pravosodno strahopetnost, nedejavnost in arogantnost. Kje je odgovornost ljudi iz pravosodja? 

Gledamo le posameznike, ki s svojim bojem opozarjajo javnost na te pravosodne grozote. Zagotovo je, da odvetniške ekipe ne bodo sedele križem rok po pismu Arifovića. Ne more več biti vprašanje dobre volje tistih, ki sodijo. Čas je za odgovornost tistih, ki sodijo brez pravice in državljane vodijo v začaran temen krog, v katerem se izgubijo tudi strokovnjaki iz Haaga.