Mohammed bin Salman pospešeno spreminja Savdsko Arabijo in njeno zunanjo politiko

Napisal: Armin Sijamić

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman vodi državo zadnjih šest let in izvaja različne reforme. Trend sprememb je še posebej viden od začetka ruske agresije na Ukrajino, ki jo je princ razumel kot priložnost za novo pozicioniranje Savdske Arabije na Bližnjem vzhodu. Nekaj odločitev na zunanjepolitičnem področju v zadnjih osmih mesecih to jasno dokazuje.

Trditev, da mlajši ljudje prinesejo večje spremembe v družbi kot starejši, je v primeru Mohammeda bin Salmana pravilna. Konzervativna kraljevina se je desetletja držala ob strani, celo pri vprašanjih, ki so zanjo pomembna. Sodelovanje v velikih regionalnih političnih procesih se je v glavnem omejevalo na to, da so Zahodne države Rijad o tem „obvestile“. Nobena večja kriza v zadnjih letih na Bližnjem vzhodu se ni zgodila po principu, da je Rijad v krizo potegnil Zahod, ampak obratno. Tako na primer Rijadu niso bili všeč Saddam Hussein in Bašar al Asad, vendar Savdska Arabija ni načrtovala njunega strmoglavljenja, čeprav je kasneje pri tem pomagala.

Takšnemu pristopu se zdi konec. Bin Salman, ki je državo začel voditi v svojih tridesetih letih, se je odločil izkoristiti naraščajočo moč Rijada v času visokih cen energentov. Ruski napad na Ukrajino je napolnil državne blagajne, saj je glavni prihodek prodaja energentov. Preobremenjenost (overcommitment) in pretirano naprezanje (overstretching) kot problem, ki visi nad glavami velikih sil, Washingtona in Moskve, je Mohammed bin Salman odlično prepoznal in sprejel vrsto potez, ki niso všeč ne ZDA ne Rusiji.

Samostojno odločanje

Namig, da bo Rijad vodil vse bolj neodvisno politiko, se je zgodil oktobra lani, ko se je bin Salman uprl Washingtonu in Zahodu. Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Moskvi so cene energentov dosegle rekordno raven, zato je Joseph Biden Rijad pozval, naj prisili OPEC+ k povečanju proizvodnje nafte in tako zniža cene energentov. Bin Salman je to zavrnil in se odločil dodatno znižati ceno nafte, da bi ohranili ceno. Njegova utemeljitev je bila, kratko in poenostavljeno rečeno, želimo zaslužiti čim več denarja s prodajo energentov.

Nato se je v začetku marca bin Salman odločil normalizirati odnose z Iranom, in sicer s posredovanjem Kitajske, kar je novica, ki ne veseli ne Washingtona ne Moskve, saj je to prvič, da Peking usmerja procese v tem delu sveta. Iran in Savdska Arabija sta s tem dejanjem sprožila plaz podpore regionalnemu spraševanju in sodelovanju, edini, ki je v regiji temu nasprotoval, je bil Izrael. Izraelska opozicija je spravo med državama opisala kot „poraz“ Izraela.

Dogovor z Iranom so blagonaklonjo sprejeli od Jemna, preko Sirije, do Libanona. Dve regionalni sili sta sprožili spiralo pozitivnih procesov, odpirajoč vrata dialogu in sodelovanju, kar izključuje tiste, ki si lastijo oblast na Bližnjem vzhodu. Tako je bil v Jemnu dosežen nov mir in vrsta pomembnih dogovorov o končanju vojne, Sirija se vrača v arabske tokove, Libanon pa ima novo priložnost za notranji dogovor.

Pomen Savdske Arabije v regionalnih okvirih je Rijad potrdil z dvema potezama prejšnjega meseca. Odločitev o vrnitvi Sirije v Arabsko ligo je bila sprejeta po soglasju Savdske Arabije, ki je gostila Bašarja al Asada. Vzporedno s tem se je Savdska Arabija uveljavila kot posrednik v pogajanjih v Sudanu, ko so se tam začeli spopadi med vojsko in paravojaško skupino.

Katarju je nasprotoval vrnitvi Sirije v Arabsko ligo, Washington pa normalizaciji odnosov s Sirijo. Katar meni, da je treba v Siriji najprej vzpostaviti mir, ZDA pa, da bo normalizacija odnosov vodila v kršitev sankcij, ki jih je proti Damasku uvedel OZN in vrsta držav z Zahoda. Washington je opozoril tudi na posledice za tiste, ki bodo kršili sankcije.

Kakšne bodo posledice, je težko reči, vendar je jasno, da bi te vodile v motnje v odnosih med Zahodom in Rijadom. ZDA in Savdska Arabija so skupaj posredovale pri sudanskih pogajanjih, Rijad pa je prejel zahvalo Washingtona za pomoč pri reševanju tujih državljanov iz te afriške države. V zadnjih tednih je Rijad gostil ameriške delegacije, ki so potrdile prijateljstvo med državama.

Evropska vojna kot prelomnica

V novi zunanji politiki Savdske Arabije pomembno mesto zavzemata Ukrajina in Rusija. Savdska Arabija je poudarila, da je v tej vojni „nevtralna“. Vendar pa je politika Savdske Arabije do Ukrajine in Rusije veliko več kot nevtralna in lahko rečemo, da je popolnoma podrejena interesom Rijada, kar v prejšnjih krizah ni bil primer. Čas slepega sledenja Zahodu se zdi mimo. Tako je Rijad glasoval za resolucije OZN, ki Rusijo obtožujejo agresije, vendar jim ni uvedel sankcij. Še več, odnosi med državama so postali zelo dobri zaradi poslov z nafto. Po trditvah številnih medijev Savdska Arabija uvaža rusko nafto v velikih količinah in jo nato preprodaja.

Savdska Arabija je poslala finančno in humanitarno pomoč Ukrajini in je bila vključena v izmenjavo vojnih ujetnikov. Prejšnji teden je Savdsko Arabijo, oziroma vrh Arabskega združenja, obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je obrnil na zbor. Vladimir Putin se je zboru obrnil s posredovano sporočilom.

Takšno ravnanje Rijada ne ustreza ne Washingtonu ne Moskvi, ki si močno želita, da bi se bogata kraljevina uvrstila v enega od dveh taborov. Kakor stvari stojijo, nobena stran ni prepričala Rijada v svoje stališče. Odnos do evropske vojne se odlično ujema z novimi politikami Mohammeda bin Salmana, ki igra na karto sodelovanja in miru na Bližnjem vzhodu, kar je eden od predpogojev za notranjo modernizacijo Savdske Arabije.

Moderna kraljevina

Od prihoda na oblast se je bin Salman soočal z različnimi obtožbami z Zahoda, od katerih je najresnejša, da stoji za likvidacijo novinarja Jamala Khashoggija. Za to ga je obtožil tudi sam Biden, kar je ZDA stalo. Kmalu po teh trditvah je Biden Rijad pozval k povečanju proizvodnje nafte. Od takrat so obtožbe v medijih na Zahodu redkejše, uradniki pa jih skoraj ne omenjajo več, saj so spoznali, da jim to škodi v odnosih z Rijadom, s Kitajsko in Rusijo pa vprašanje Khashoggija nima težav.

Primer Khashoggi je povzročil veliko škodo tudi bin Salmanu, ki se svetu poskuša predstaviti drugačno Savdsko Arabijo. Od njegovega prihoda na oblast je bil sprožen niz reform, ki dajejo več svobode ženskam in državljanom na splošno. Teh dni iz Savdske Arabije prihaja novica, da je Rayyanah Barnawi postala prva ženska iz te države, ki je odšla v vesolje.

Kronanje liberalizacije in reforme naj bi bila izgradnja mesta Neom v okviru „Vizije 2030“, sklopa razvojnih projektov, ki bodo Savdsko Arabijo spremenili v državo, ki ne živi od prodaje energentov, državo, močno oprto na najnovejše tehnološke dosežke. Mesto Neom bo stalo 319 bilijonov dolarjev in se bo razprostiralo na površini velikosti Severne Makedonije, kjer naj bi živelo devet milijonov ljudi. Nahajajoč se ob obalah Rdečega morja, naj bi mesto predstavljalo novo središče industrije, turizma, prometa in trgovine, poganjali pa ga bodo izključno obnovljivi viri energije. Mesto bi bilo dolgih nerealnih 170 kilometrov.

Rijad bo te politike še nekaj časa izvajal brez večjih težav, glede na to, da fokus svetovnih sil ni na Bližnjem vzhodu. Njihova zasedenost z drugimi deli sveta, v kombinaciji z zvišanimi prihodki od prodaje energentov, bin Salmanu omogoča, da vodi politiko sprave v regiji in modernizacije doma, za kar ima podporo velikega števila mladih ljudi v državi, kjer okoli 65 odstotkov prebivalcev mlajših od 35 let. Kako uspešna bo ta politika po tem, je odvisno tudi od drugih. Neodvisna politika Savdske Arabije, ki združuje arabske države in ima odlične odnose z nearabskimi državami, s katerimi si deli regijo (Turčija, Iran in Pakistan), ne veseli velikih sil, ki želijo nadzor nad Bližnjim vzhodom.