Se lahko dogodki v Makedoniji odrazijo v BiH?

 

Podpis zgodovinskega sporazuma med Republiko Makedonijo in Republiko Grčijo na obalah Prespanskega jezera ni pomemben dogodek le za ti dve državi, ampak je njegov pomen daleč večji za regijo, Evropo, verjetno pa tudi veliko širše. Živimo v časih nesporazumov znotraj držav, pa tudi zunaj njih, in zato je prava redkost, ko si nekdo končno opomore, ima politične modrosti in spretnosti, želje in volje, da se doseže takšen sporazum. Spor glede imena traja polnih 27 let. Vse odkar se na politični sceni Grčije ni pojavil mladi karizmatični premier Alexis Tsipras (Siriza), v Makedoniji pa že polno leto vodi vlado mladi karizmatični premier Zoran Zaev (SDSM), ni bilo niti trohice upanja, da bi se lahko dosegel takšen sporazum.

Vlade v Skopju in Atenah so se menjale in niso vlagale napora za dosego sporazuma. Posebej značilno je bilo to za Makedonijo v času 12-letne vladavine desničarske VMRO-DPMNE, ki je s pomočjo ultra-nacionalističnega naboja vzdrževala napetosti v sporu z Grčijo in posledično zagotavljala obstoj na oblasti. V manjši meri je to v Grčiji počel tedanji premier in vodja Nove demokracije Antonis Samaras ter sedanji vodja te stranke Kyriakos Mitsotakis kot opozicijski voditelj, ki je odločno proti doseženemu sporazumu.

V regiji imamo podobno situacijo glede bruseljskega dialoga med uradnim Beogradom in Prištino, ki bo po vsej verjetnosti trajal še dolgo, saj bodo aktualni režimi v Beogradu in Prištini, ki jih vodita Aleksandar Vučić (SNS) in Hashim Thaçi (PDK), v nedogled posvečeni dialogu in bodo občasno dvigovali nacionalne napetosti, medtem ko bodo v ozadju odlično sodelovali, imeli odlično neposredno komunikacijo in preko svojih bratov opravljali marsikatero stvar. To je značilno v regiji za vse klero-nacionalistične, šovinistične in v mnogih asketskih pogledih profašistične režime. Bosna in Hercegovina ima celo tri takšne režime (razlikujejo se le v niansah, glede na način in slog delovanja, kulturološko, glede na manire in zgodovinske okoliščine) v eni državi, kar ponazarja kompleksnost situacije in njeno realnost.

Po naključju sem se torka, 12. junija 2018, nahajal v Skopju, ko je bil neuradno usklajen zgodovinski sporazum in napovedano njegovo podpisovanje. Na ulicah Skopja je bilo mogoče opaziti olajšanje in navdušenje, ki je mejilo na neverjetno. Je mogoče, da je z prihodom enega človeka na čelo makedonske vlade Zorana Zaeva in njegove ekipe vse to postalo mogoče spremeniti in priti celo do podpisa sporazuma? Na drugi strani so še vedno vidni ostanki propadlega režima Nikole Gruevskega (VMRO-DPMNE), ki je v preteklih 12 letih vladavine opustošil Republiko Makedonijo. Gre za režim, ki je tajno in nezakonito prisluškoval 26.000 državljanom, ki je ekonomsko opustošil in pokradel državo, po nekaterih ocenah v vrednosti več kot pet milijard evrov, ki je začel projekt Skopje 2014 in antikvizacijo Makedonije, jo je spremenil v antikvariat. Tam so tudi nerešena umora, kar neusmiljeno spominja na bosansko-hercegovinsko realnost (primer David Dragičević, Dženan Memić, pa tudi mnogi drugi). Podpis sporazuma z Grčijo je kapitulacija dosedanje politike VMRO-DPMNE.

Makedonska „Pisana revolucija“, ki jo je vodil Zaev, je uspela skozi množični upor in proteste državljanov na volitvah decembra 2016. leta preprosto z svinčnikom v roki strmoglaviti osovraženi režim Nikole Gruevskega in Saše Mijalkova, šefa takratne tajne makedonske službe in nečaka Gruevskega. Nepotizem, partitokracija, kriminal in korupcija so uničili nekoč ambiciozno državo, ki je nekoč imela enak položaj in status kot Hrvaška za sprejem v EU in NATO. Vidimo, kje je sedaj Hrvaška, in kje se nahaja Makedonija.

In ko se vse pogleda, se postavlja neizogibno vprašanje, komu sporazum med Makedonijo in Grčijo ter reševanje spora glede imena ni všeč. Država se bo po izvedenih postopkih, predvidenih s sporazumom, uradno imenovala Republika Severna Makedonija, državljani se bodo imenovali Makedonec/ka/Republika Severna Makedonija, potrjen pa je makedonski jezik in makedonska identiteta. Odgovor je jasen, ni všeč ljudem, ki so živeli za in od kriminala. Podobna situacija je tudi v Bosni in Hercegovini, saj dogovorov in napredka ne želijo tisti, ki živijo za kriminal in od njega. Vendar pa je tukaj pomembno sporočilo, ki prihaja iz Makedonije, in sicer, da lahko organizirani državljani, ne glede na etnično, versko, politično in drugo pripadnost, skozi upor oblastem in s svinčnikom v roki na parlamentarnih volitvah strmoglavijo brutalen in osovražen režim. V BiH bo potrebno strmoglaviti tri takšne režime. Zato je pomembno sporočilo iz Makedonije in Zorana Zaeva, ki sta postala svetilnik obubožanih in ponižanih državljanov v BiH, da na prihajajočih volitvah 7. oktobra 2018. leta spremenijo politično sliko BiH in da ta država končno krene naprej, predvsem z zagotavljanjem boljšega življenja za vse njene državljane.

Pozitivni signali iz Makedonije bodo vplivali na režim Hashima Thaçija v Prištini in režim Aleksandra Vučića v Beogradu. Volilni rezultat in legitimnost, na katero se bodo sklicevali, jim ne bosta mogla pomagati, saj gre za režime, ki so vse pripravili, celo volilne rezultate za svoje potrebe, da bi obstali na oblasti. Po tem končno sledi bistveno urejanje stvari v Bosni in Hercegovini.

In kakšni so nadaljnji koraki glede sporazuma med Makedonijo in Grčijo. Makedonska vlada je na podlagi podpisanega sporazuma pripravila Zakon o ratifikaciji sporazuma in ga poslala v makedonski parlament, ki ga bo ta teden sprejel. Predsednik Republike Makedonije Gjorge Ivanov se je sporazumu uprl in napovedal, da ne bo podpisal ratifikacije sporazuma. Po ponovnem vračanju v parlament in drugem izglasovanju ratifikacije predsednik Ivanov nima ustavnih možnosti, da bi nadalje blokiral ratifikacijo sporazuma. In končno, kar je najpomembnejše, v demokratičnih družbah bodo o sporazumu odločali državljani Makedonije septembra ali oktobra letos na zavezujočem ali posvetovalnem referendumu. Če bo referendum zavezujoč, bodo poslanci v makedonskem Sobranju dolžni le ugotoviti rezultat referenduma in tako izvesti ustavne spremembe novega ustavnega imena Severna Republika Makedonija. Grčija bo že po prvi ratifikaciji sporazuma v makedonskem Sobranju v naslednjih dneh poslala uradno pismo EU in Natu ter jih obvestila, da je bil dosežen sporazum in da ni več ovir za blokiranje poti Makedonije k članstvu v EU in NATO. Vstop v NATO bo jamstvo za ozemeljsko celovitost te države in hkrati jamstvo varnosti in zaščite za domače in tuje vlagatelje. Začetek pogajanj z EU bo omogočil Makedoniji dostop do skladov EU, kar bo pomenilo prihod svežega denarja in projektov, ki bodo zagnali obubožano makedonsko gospodarstvo. V Grčiji bodo po izvedenih predvidenih postopkih in ustavnih spremembah v Makedoniji grški parlament ratificiral sporazum in s tem bo dokončno in formalno-pravno zaključen 27-letni spor.

Vizionarstvo, politična hrabrost in delo na zagotavljanju boljše prihodnosti njunih držav in državljanov so dokaz, kaj lahko storijo odgovorni in hrabri voditelji na čelu svojih držav. Zoran Zaev in Alexis Tsipras sta najboljši primer odgovornega vodstva. Vendar pa so Makedoniji skozi zgodovino storjene številne krivice. Nedavno je Ohridska nadškofija (OA) obeležila tisoč let od svojega ustanovitve, a je še vedno nepriznana. Zato je naslednji pomemben korak kanonsko priznanje Makedonske pravoslavne cerkve (MPC-OA), ki ga desetletja izpodbija in blokira Srbska pravoslavna cerkev (SPC). Pomembno je, da se je v reševanje omenjenega problema vključila Bolgarska pravoslavna cerkev (BPC), pa tudi Carigrajska ekumenska patriarhija in ekumenski patriarh Bartolomej I. Po reševanju spora glede imena se pričakuje končno kanonsko priznanje MPC-OA.

---

Doc. dr. Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane