Ali lahko MVP in Predsedstvo BiH z uredbami »ukrotita« veleposlanike!

Napisal: Rasim Belko

Veleposlaniki so visoki diplomati, ki služijo kot glavni komunikatorji med svojo matično vlado in gostiteljsko državo. Njihova dejanja in naloge so odvisne od širšega diplomatskega konteksta in specifičnih ciljev, ki si jih matična država zastavi v odnosu do gostiteljske države.

Veleposlaniki so glavni zagovorniki interesov svoje države v gostiteljski državi. Vsi veleposlaniki delujejo v skladu z navodili svoje matične vlade in delujejo v okviru mednarodnega prava in diplomatskih norm.

To je pravilo v urejenih sistemih urejenih držav. Bosna in Hercegovina nima urejenega notranjega sistema, kaj šele sistema diplomacije. Bosna in Hercegovina ni niti blizu urejenosti, kot so države evropske celine, ki ji pripada.

Zato je tudi tisto, kar je ostalo od podobe Bosne in Hercegovine v zunanjem svetu, pogosto ogroženo s poudarjanjem notranjih razlik in nesoglasij. In to je spet najpogosteje opazno v diplomatsko-konzularni mreži.

Kolikokrat smo imeli priložnost brati naslov, kako so ti ali oni veleposlaniki zavrnili postopanje po odredbi ali napotilu Ministrstva za zunanje zadeve ali Predsedstva Bosne in Hercegovine. Kajti, čeprav ima država Bosna in Hercegovina edina mednarodno subjektivnost in kapaciteto, so njeni veleposlaniki večinoma zastopniki in izvajalci entitetnih politik, ki jih namestijo skozi državne organe v države po vsem svetu.

Zadnji je primer Aleksandra Vranješa, ki se je zahvalil direktorju BIA-e Aleksandru Vulinu in državi Srbiji, ker sta negativca genocida, ki širita sovraštvo, in izgnani študentki sprejeli na fakulteto v Beogradu.

A ko se je govorilo o njegovi odgovornosti za takšno ravnanje, se je Vranješ odzval le vodji SNSD-ja in predsedniku entitete RS Miloradu Dodiku. In vse to je nekaznovano, ker ne obstajajo pravila, s katerimi bi se urejali principi in pravila dela in obnašanja naših veleposlanikov v svetu. Vranješov škandal v Srbiji je drugi v relativno kratkem času, saj je maja isti veleposlanik povzročil škandal ob obisku člana Predsedstva BiH Denisa Bećirovića na Hrvaškem, češ da ga je Bećirović izpustil iz protokola zaradi njegove narodnosti, kar je Bećirovićev kabinet zanikal.

Glede na to, da je Vranješ zadnji med enakimi škandali v diplomatski mreži Bosne in Hercegovine, je jasno, da je nujno uvesti, vsaj začasne, ukrepe in pravila obnašanja naših veleposlanikov v državah, kamor jih pošiljajo.

Zakon o zunanjih zadevah je občutljiv zaradi notranje ureditve in odnosov, zato je težko pričakovati, da bo ta zakon, ko bo nekoč sprejet, rešil problem delovanja naših veleposlanikov v svetu.

Zato je nujno proaktivno delovanje, da bi se diplomatska mreža uresničila in uredila, s čimer bi vsaj v določeni meri služila interesom države, tako kot to predvidevata definiciji veleposlanika in diplomacije.

Glede na to, da je od notranjih politik odvisno sprejemanje zakona o zunanjih zadevah, je na potezi Ministrstvo za zunanje zadeve. To ministrstvo bi moralo sprejeti odločitev ali uredbo, s katero bo vsak predlagani kandidat za veleposlanika moral podpisati dve izjavi.

Prva izjava bi se nanašala na obveznost zastopanja Bosne in Hercegovine in njenih interesov po navodilih tistih, ki so pristojni za vodenje zunanje politike. Z drugo izjavo bi bodoči veleposlaniki pristali na nekakšno klavzulo v višini 200.000 KM za vsako neupoštevanje interesov države in navodil MVP in Predsedstva BiH.

In vsak veleposlanik, ne glede na to, kdo jih predlaga in katere narodnosti so, bi moral podpisati obe izjavi, MVP in Predsedstvo BiH pa organizirati komisijo za spremljanje dela naših veleposlanikov in drugih diplomatskih predstavnikov.

Kajti, obnašanje Vranješa, pa tudi mnogih drugih pred njim, so dokaz, da je treba rešiti problem obnašanja veleposlanikov in drugih diplomatov BiH.

Vse drugo bo nadaljevanje notranje muke na zunanjepolitičnem področju, za takšno delovanje pa so najbolj odgovorni minister za zunanje zadeve Elmedin Konaković in člani Predsedstva BiH.

Kajti, brez pravil obnašanja naših veleposlanikov jih je zaman kritizirati in pozivati. Ko bodo definirana pravila, ki bodo jasna in uporabna za vse, bo lažje ukrepati proti nepokornim veleposlanikom.

Zato je namesto jamranja o neobstoju pravil in načinov kaznovanja veleposlanikov čas, da izvoljeni in imenovani prevzamejo odgovornost in začnejo delati, da bi zaščitili Bosno in Hercegovino pred takšnimi diplomati.