Mogherini: Zahodni Balkan je Evropa in bo del prihodnosti EU

(Patria) - Evropska komisija je danes sprejela letno oceno izvajanja reform na Zahodnem Balkanu in v Turčiji ter priporočila o korakih, ki jih morajo te države sprejeti, s čimer je potrdila, da verodostojna politika širitve predstavlja geostrateško naložbo v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast v vsej Evropi.

Zahodni Balkan

Jasna in verodostojna perspektiva pristopa k EU za Zahodni Balkan je še vedno ključna za spodbujanje sprememb, pospeševanje sprave, širjenje stabilnosti v regiji ter spodbujanje vrednot, norm in standardov EU. Strategija Komisije za Zahodni Balkan iz februarja 2018 je ponovno spodbudila dejavnosti EU in držav članic ter pozitivno odmevala v regiji. Danes, leto dni kasneje, so partnerske države dosegle konkreten napredek in pokazale svojo zavezanost evropski perspektivi, čeprav odziv vseh partnerjev ni bil enako močan.

Albanija in Severna Makedonija sta z obema rokama sprejeli ponujeno priložnost in izvedli reforme, predvsem na ključnih področjih, ki jih je Svet določil junija 2018. Glede na to, da je bil dosežen znaten napredek in izpolnjeni ustrezni pogoji, je Komisija danes predlagala, da Svet začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo.

Visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Komisije, Federica Mogherini, je izjavila:

"Zahodni Balkan je Evropa in bo del prihodnosti EU, del še močnejše, stabilne in združene Evropske unije. Preteklo leto je bilo v vsej regiji leto sprememb na bolje. Albanija in Severna Makedonija sta odločeni na svoji poti proti EU, rezultati, ki so jih dosegle, so konkretni in jih je treba ohraniti. Zato danes predlagamo, da Svet začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. Politika širitve Evropske unije pomeni vlaganje v mir, varnost, blaginjo in stabilnost v Evropi.

Komisar za evropsko sosedsko politiko in pristopna pogajanja, Johannes Hahn, je dejal: Albanija in Severna Makedonija sta izkoristili priložnost za vključitev v obnovljeni načrt širitve in izvedli reforme. Severna Makedonija je nadaljevala z izvajanjem svojega obsežnega načrta reform in poleg tega dosegla zgodovinski dogovor z Grčijo, s čimer je rešila spor glede imena, ki je trajal 27 let. To je lahko zgled celotni regiji in širše. Albanija izvaja temeljite reforme, zlasti v pravosodnem sistemu. Vse to dokazuje privlačnost Evropske unije.

Komisija je danes objavila tudi mnenje o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji ter analitično poročilo, v katerem je prvič preučeno stanje v tej državi glede na vse standarde, ki se uporabljajo za države članice EU. Komisija meni, da bi se pristopna pogajanja morala odpreti, ko bo Bosna in Hercegovina dosegla potrebno raven usklajenosti s kriteriji za članstvo, zlasti s političnimi kriteriji stabilnosti institucij, ki zagotavljajo demokracijo in vladavino prava. Bosna in Hercegovina bo morala temeljito izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bi dosegla vrsto natančno določenih prednostnih nalog na področju demokracije, vladavine prava, temeljnih pravic in reforme javne uprave. Mnenje Komisije, ki je hkrati tudi načrt celovitih reform na teh ključnih področjih, je pomemben korak v odnosih med EU in Bosno in Hercegovino ter služi kot spodbuda za nadaljnje korake v procesu pridobivanja članstva v EU.

Turčija

Turčija je pomemben partner EU in kandidatka za članstvo. Dialog in sodelovanje se nadaljujeta, tudi na najvišjih ravneh, na ključnih področjih skupnega interesa, med drugim z učinkovitim sodelovanjem na področju migracij in podpore beguncem. Turčija se sicer še naprej oddaljuje od Evropske unije in resno nazaduje na področju vladavine prava in temeljnih pravic, zaradi spremembe ustave pa slabi tudi sistem preverjanja in ravnotežja v političnem sistemu. Junija 2018 je Svet soglasno poudaril, da so pristopna pogajanja s Turčijo zato praktično ustavljena in se ne morejo odpirati niti zapirati nova poglavja. Dejstva, ki so vodila do takšne ocene, ostajajo nespremenjena.

Naslednji koraki

Sedaj mora Svet pregledati priporočila Komisije in odločiti, kakšni bodo naslednji koraki.

Postopek širitve

Sedanji načrt širitve zajema partnerske države z Zahodnega Balkana in Turčijo. Pristopna pogajanja so odprta s kandidatkami Črno goro (2012), Srbijo (2014) in Turčijo (2005). Severna Makedonija je kandidatka od leta 2005, Albanija pa od leta 2014. Potencialni kandidatki sta Bosna in Hercegovina (prošnja za članstvo v EU je bila vložena februarja 2016) in Kosovo (Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je začel veljati aprila 2016).

Postopek pristopa še vedno temelji na določenih merilih, pravičnih in strogih pogojih ter načelu lastnih zaslug. Pristop k EU zahteva izvajanje kompleksnih reform v zahtevnem okolju, kar je cilj, ki ga je mogoče doseči le dolgoročno. Da bi se postopek pristopa lahko odvijal, se od držav kandidatk pričakuje hitrejše doseganje resničnih in trajnostnih rezultatov na ključnih področjih, to so vladavina prava, reforma pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, varnost, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij in reforma javne uprave ter gospodarski razvoj in konkurenčnost.

Poleg tega mora biti na Zahodnem Balkanu dosežen napredek na področju sprave, dobrososedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, kot je bilo storjeno s sklenitvijo zgodovinskega sporazuma med Severno Makedonijo in Grčijo.

Strategija za Zahodni Balkan je dala nov zagon odnosom med EU in to regijo. Osredotočena je na področja, kjer morajo partnerske države z Zahodnega Balkana izvajati nadaljnje reforme in vlagati dodatne napore, ter na okrepljeno podporo EU regiji, ki obsega vrsto posebnih obveznosti, razdeljenih v šest glavnih pobud.

Od sprejetja strategije se je EU osredotočil na izpolnjevanje svojih obveznosti z okrepljenim političnim angažmajem, krepitvijo sodelovanja na področju varnosti ter krepitvijo operativnih povezav med Zahodnim Balkanom ter EU in njenimi agencijami, omogočanjem dostopa do finančne in tehnične pomoči ter preusmerjanjem finančne pomoči EU v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), čigar letni znesek za države Zahodnega Balkana je samo leta 2018 presegel 1,1 milijarde evrov.