Številne nelogičnosti glede smrti akademika Redžića še danes niso pojasnjene

Smrt akademika Sulejmana Redžića je do danes ostala zavita v skrivnost, piše bh. novinska agencija Patria (NAP).

Izginil je 7. januarja, najden mrtev skoraj 15 dni kasneje v nedostopnem kanjonu reke Miljacke. Po uradnih, a nejasnih informacijah tožilstva in policije, smrt akademika ni bila nasilna. Vendar pa mnogi menijo, da je bil umorjen!

Redžić je bil eden najvidnejših bošnjaških intelektualcev nove dobe. Rodil se je leta 1954 v Jajcu, česar se nikoli ni odrekel. Svetovno priznan strokovnjak biolog, redni profesor na Naravoslovno-matematični fakulteti v Sarajevu, predsednik Kluba intelektualcev 99 v Sarajevu... Ni se bal nikogar in se je zavzemal za napredek BiH ter za ozaveščanje vseh njenih narodov, predvsem Bošnjakov. Mnogi menijo, da je prav njegova strokovnost, bistrost in želja po razvoju in napredku države nekomu postala trn v peti.

Amira Redžić, žena Sulejmana Redžića, je nekaj dni po najdbi trupla svojega moža novinarki Oslobođenja Edini Kamenici razkrila zelo pomembne podrobnosti glede izginotja akademika, ki so še bolj okrepile tiste, ki verjamejo, da je bil Redžić umorjen!

- Odšel je v temni zimski jakni s kapuco, ne v usnjeni, kot so nekateri rekli, in v podloženih temnih zimskih hlačah, nikakor ne v trenirki, čeprav se zdaj govori, da so ga v njej našli. Bil je ne v čevljih, ki jih zdaj vsi omenjajo, ampak v črnih globokih usnjenih škornjih, in imel je topel šal sive barve s kockami – se je spomnila Amira in poudarila, da njen mož ni imel kape ali rokavic, ki jih prav tako omenjajo v nekaterih zapisih. Vendar pa je s seboj vzel kamero, v originalni črni torbici, od katere se nikoli ni ločil.

Ta kamera kot da se je pogreznila v zemljo. Družini so povedali, da je ni bilo na mestu, kjer je bilo najdeno Redžićevo truplo:

- Nekateri omenjajo, kot da ni imel denarnice, Sulejman pa denarnice nikoli ni imel. Ampak, prepričana sem, da je v eni kuverti, v žepku torbice, hranil 150 evrov. V žepku so bila tudi njegova različna dokumenta – je rekla Amira in zanikala izjave, po katerih akademik tisti dan ni imel mobilnega telefona.

Tisti 7. januar je bil na fakulteti dela prost dan, saj je bil pravoslavni božič, zato sta Redžićeva dneva preživela v običajnem družinskem vzdušju. Načrtovali so, je Amira razkrila v tem intervjuju za Oslobođenje, preko Relaxa, da se bo štiričlanska družina 23. januarja odpravila na potovanje izven države (na ta dan je bil na Barah opravljen pogreb akademika), da bi zaokrožili cikel napornih predavanj in izpitov za njuni hčerki Ismeto in Belmo, pa tudi zato, da bi si akademik in njegova žena, ki je prav tako profesorica na Medicinski fakulteti v Sarajevu, nabrala novo energijo za nadaljnje delo. Veselila sta se tega potovanja, a med sožalnimi telegrami je bil tudi Relaxov.

Amra je povedala, kako sta tisti dan kosila, ona misli, da je bilo dvajset minut do 15. ure, ko je njen mož odšel od doma na sprehod.

- In to ne bi po jedi ležal. Imel je takšno navado. Vsakodnevni sprehodi, še posebej po starem delu mesta, so bili nekaj, po čemer so ga vsi poznali.

To je bil zadnji dan v življenju akademika Redžića. Po iskanju, ki je trajalo dva tedna, so ga našli v kanjonu reke, ki jo je pogosto obiskoval, nedaleč od Sarajeva. Veliko je nelogičnosti glede izginotja in smrti akademika Sulejmana Redžića, ki do danes niso razrešene, piše Patria.