MMF zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih

Izvršni odbor Mednarodnega monetarnega sklada (MMF) je odobril triletni razširjeni aranžma v skladu s pravili razširjenega aranžmaja (Extended Fund Facility - EFF) v znesku, ki je enak 443,042 milijona SDR (približno 550 milijonov EUR ali 167,06 odstotka kvote) z BiH, da bi podprl program ekonomskih reform države.

Odločitev izvršnega odbora bo omogočila neposredno nakazilo zneska 63,4125 milijona SDR (približno 79,2 milijona EUR), medtem ko bo preostanek sredstev na voljo v 11 obrokih, odvisno od zaključka četrtletnih pregledov.

Tao Zhang, namestnik direktorja in vršilec dolžnosti predsedujočega odbora, je dejal, da je okrevanje gospodarstva v Bosni in Hercegovini po globalni finančni krizi na dobri poti, z rastjo, ki je v letu 2015 dosegla 3,2 odstotka kljub fiskalni konsolidaciji.

- Vendar pa približevanje dohodka ravni v naprednih evropskih državah še vedno zaostaja, brezposelnost, zlasti med mladimi, pa ostaja na zelo visoki ravni. Pred državo ostajajo pomembni izzivi v smislu izboljšanja poslovne klime, izboljšanja fiskalne politike in ohranjanja stabilnosti finančnega sektorja. Z namenom doseganja hitrejše gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest bo treba vložiti veče napore, da se odločno krene naprej s programom strukturnih reform. Nedavno sprejetje zakona o delu na entitetni ravni je dobrodošlo, vendar je treba doseči nenehen napredek z namenom krepitve spodbud za odpiranje novih delovnih mest v zasebnem sektorju, med drugim tudi z reševanjem problema zelo visoke davčne obremenitve dela.

Odločilnega pomena bo preusmerjanje proračuna z namenom doseganja fiskalne politike, ki bolj ugodno vpliva na gospodarsko rast, in sicer z zmanjšanjem tekoče porabe, da bi se odprl prostor za nujno potrebne naložbe v infrastrukturo. Zavezanost oblasti k zmanjšanju zaposlenosti v javnem sektorju je primerna.

Skupaj z izboljšanim usmerjanjem socialnih dajatev in predvidenimi reformami pokojninskega sistema in sistema zdravstvenega varstva bo ta zaveza prispevala k postopnemu zmanjšanju dolga v odnosu na BDP. Oblasti delajo na pripravi celovitih politik v finančnem sektorju, ki imajo za cilj ohranjanje stabilnosti finančnega sektorja in oživljanje kreditne aktivnosti bank. Vendar pa bo odločilnega pomena skrbno spremljanje občutljivosti bank, ob hkratnem izboljšanju u efektivnosti in u činkovitosti nadzora bank, med drugim tudi z boljo koordinacijo in sodelovanjem med regulativnimi agencijami. Program bosanskohercegovskih oblasti, ki je podprt v skladu s pravili razširjenega aranžmaja (Extended Fund Facility), ponuja pomembno priložnost za soočanje z izzivi na vzdržen na č in, ob ohranjanju makroekonomske in zunanje stabilnosti. Prav tako bo omogočil tudi finančno podporo drugih mednarodnih partnerjev.

Gospodarska rast v Bosni in Hercegovini (BiH) je nedavno za č ela dobivati zagon, zunanja in notranja neravnovesja pa so se zmanjšala. V letu 2015 je rast presegla 3 odstotke kljub finančnim omejitvam, ki so povzročile moč nejšo fiskalno konsolidacijo, kot je bilo pričakovano. Vendar pa so bili ekonomski rezultati v preteklih nekaj letih nezadostni, od izbruha globalne finančne krize pa rast in približevanje dohodkov naprednim evropskim gospodarstvom zaostaja. V letu 2015 je bil prora č un skoraj uravnotežen, primanjkljaj na tekočem računu pa se je zmanjšal. Inflacija je imela negativen predznak, kar je v glavnem odraz nizke inflacije v območju Evra, ki se v BiH prenaša prek aranžmaja valutnega odbora.

Visoka brezposelnost med mladimi kot dolgoro č na brezposelnost, ki spodbuja emigracijo, je posebej zaskrbljujo č a. Kakovost poslovnega okolja je pod povprečjem in v preteklih dveh desetletjih je Bosna in Hercegovina (BiH) zaostajala za drugimi dr ž avami v regiji pri izvajanju strukturnih reform, ki prispevajo k moč nejši rasti. Kratkoročni ekonomski obeti so relativno pozitivni. V skladu z ož ivljanjem ekonomske aktivnosti v regiji se pričakuje, da bo rast v letu 2016 ostala pri 3 odstotkih, ko se bodo javne naložbe okrevale po problemih s financiranjem in izvedbo v letu 2015.

Glede na to, da se okrevanje v Evropi nadaljuje, strukturne reforme pa se uspešno izvajajo, bi se rast lahko pove č ala na 4 odstotke v srednjero č nem obdobju. Pri č akuje se, da bodo cene nadaljevale s padanjem v letu 2016, z blago rastjo inflacije v kasnejših letih. Po tem, ko bo dosegla svojo najvišjo raven v letu 2017, se pričakuje zmanjšanje primanjkljaja na tekočem računu v srednjem roku. V letu 2015 so oblasti sprejele celovito agendo reform, ki obljublja najpomembnejšo spremembo smeri ekonomije BiH še od č asov Daytonskega sporazuma. Agenda se nadovezuje na nau č ene lekcije iz dosedanjih izkušenj, zlasti potrebo po izboljšanju delovanja trga dela in izboljšanju strukture vladne porabe. V njej se tudi poudarja potreba po usklajevanju pravil in predpisov ter izboljšanju koordinacije znotraj vlad. Mednarodna skupnost je obljubila zagotoviti finan č no in tehni č no pomo č za podporo odlo č nemu izvajanju agende reform. V preteklem letu so vse vlade pripravile akcijske na č rte in sprejele pomembne korake pri njihovi implementaciji.

Povzetek programa

Novi triletni program, ki ga MMF podpira, ima za cilj rešiti srednjeročne potrebe BiH po pla č ilni bilanci, razpoložljivost finan č nih sredstev MMF-ja pa bo omogo č ila, da se kapitalska poraba ne bo ve č zmanjševala. Program bo prav tako podprl politike za krepitev ekonomskega potenciala in ohranjanje makroekonomske stabilnosti. Tri glavna cilja programa so: Strukturne reforme: Pove č anje potenciala ekonomije za rast in spodbujanje zapošljevanja v zasebnem sektorju z intenziviranjem strukturnih reform, ki izboljšujejo poslovno okolje in privla č ijo naložbe. Fiskalna politika: Izboljšanje strukture in kakovosti javne porabe, ob postopnem zmanjšanju ravni zadolženosti javnega sektorja. Finan č ni sektor: Oživljanje kreditne aktivnosti ban č nega sektorja, ob ohranjanju finan č ne stabilnosti z reformami finan č nega sektorja. Aranžma bo prav tako pomagal izboljšati koordinacijo in sodelovanje med oblastmi v BiH z namenom krepitve enotnega ekonomskega prostora.