MMF zahteva omejitev rasti plač v javnem sektorju, izogibanje izrednim povišanjem pokojnin in dvig obrestnih mer

(Patria) - Mednarodni monetarni sklad (MMF) je od Bosne in Hercegovine zahteval ustavitev povišanj plač in pokojnin, da bi zajezili inflacijo.

Zahteva se ustavitev rasti plač v javnem sektorju, pa tudi rasti minimalne plače.

"Potrebno je zajeziti ekspanzivno fiskalno politiko v letu 2023, da bi omejili inflacijske pritiske in pritiske zaradi potreb po financiranju. Ob upoštevanju omejenih instrumentov monetarne politike je nujno, da se fiskalna politika uporabi za boj proti inflaciji z omejevanjem tekoče porabe. Vlasti naj identificirajo možne prihranke pri tekoči porabi za leto 2023 in se izognejo zmanjšanju že tako nizkih javnih naložb, ki prispevajo k rasti.

Glede na porabo za plače in pokojnine, ki je že med najvišjimi v regiji, je treba omejiti plače v javnem sektorju in se izogniti izrednim povišanjem pokojnin. Če se inflacijski pritiski okrepijo, naj oblasti razmislijo o razveljavitvi odločitev o povišanju plač v javnem sektorju iz let 2022-23.

V prihodnjem obdobju bi pregled zaposlovanja in plač v javnem sektorju pomagal pri identifikaciji presežkov in zmanjšanju porabe za plače. Davek na dividende bi lahko pomagal pri mobilizaciji dodatnih prihodkov. Osebje MMF-ja vidi potrebo po vrnitvi v stanje fiskalnega suficita v srednjeročnem obdobju, vendar bi lahko podprli tudi postopnejši upad fiskalnega primanjkljaja od leta 2024 naprej, pod pogojem, da se tako omogoči večja kapitalska poraba in socialna davanja", navaja poročilo MMF-ja.

MMF prav tako zahteva zvišanje obrestnih mer, čeprav je bančni sektor stabilen, ter zvišanje cene električne energije.

V delu poročila je izražena tudi kritika zaradi protikorupcijskih reform v Bosni in Hercegovini, ki zastajajo, medtem ko se javno zaznavanje korupcije še naprej slabša v situaciji zapletenega političnega in pravnega sistema, delovanja ukoreninjenih mrež pokroviteljstva in splošno nizke odgovornosti.

"Šibke institucionalne rešitve in zakoni, pa tudi slaba izvedba ukrepov, ovirajo neodvisnost in učinkovitost delovanja agencij za boj proti korupciji in pranju denarja ter olajšujejo pranje denarja od premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo", navaja poročilo.

Vlasti naj dajo prednost spremembam in dopolnitvam zakonov z namenom krepitve okvira za boj proti nasprotju interesov, za dostop do informacij ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti v skladu z mednarodnimi standardi in najboljšo prakso, pa tudi zagotovijo večjo neodvisnost in integriteto sodstva in tožilstva. Prav tako naj izboljšajo nadzorne dejavnosti na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti s krepitvijo ukrepov identifikacije in spremljanja politično izpostavljenih oseb ter s poudarkom na transparentnosti zavezancev. Potrebno je okrepiti prizadevanja pri preiskovanju in obravnavanju primerov korupcije in pranja denarja na visoki ravni, med drugim s poudarjanjem digitalizacije in medsebojne povezljivosti ustreznih registrov in baz podatkov.

BiH potrebuje bolj konkurenčen in transparenten okvir javnih naročil. Podatki o javnih naročilih opozarjajo na korupcijo in kažejo, da v postopkih javnih naročil pogosto primanjkuje pravih konkurenčnih pogojev. Čeprav je v povprečju visok delež skupne vrednosti naročil v celotni BiH dodeljen na podlagi konkurenčnih postopkov, je več kot polovica dodeljena na podlagi postopkov, v katerih so sodelovale le ena (45 odstotkov) ali dve ponudbi (14 odstotkov). BiH zaostaja za drugimi državami Zahodnega Balkana po deležu odprtih postopkov na podlagi vrednosti pogodb in ima najvišjo raven naročil, dodeljenih v postopkih z le eno ponudbo. Poleg tega ponudniki niso dolžni predložiti podatkov o resničnem lastništvu.