MMF: Inflacija v BiH se je povečala, oba entiteta potrebujeta financiranje, racionalizirati javni sektor in socialne transferje

(Patria) - Misija Mednarodnega denarnega sklada je po zaključku pogovorov s predstavniki oblasti v Bosni in Hercegovini v okviru posvetovanj v skladu s 4. členom Statuta IMF za leto 2025 pripravila zaključno izjavo.

IMF navaja, da se je inflacija v BiH povečala, izdatki pa so se povečali zaradi zunanjih šokov in domačih političnih napetosti. Napredek pri pristopu k EU bi lahko spodbudil zaupanje, vendar politične ovire še vedno obstajajo.

Fiskalna politika se mora osredotočiti na obnovo rezerv in izboljšanje kakovosti porabe. Oblasti naj se vzdržijo nadaljnjih diskrecijskih ukrepov, ki povečujejo primanjkljaj, in okrepijo načrtovanje v kriznih situacijah. Oba entiteta se soočata z velikimi potrebami po financiranju, ki bi jih bilo treba zadovoljiti z zunanjim zadolževanjem, z izdajo evroobveznic v Federaciji BiH in dvostranskimi posojili v RS, ob določenih izdajah na domačem trgu.

Oblasti naj pripravijo interventne načrte v primeru pomanjkanja financiranja. Potrebne so reforme, vključno s pregledom zaposlovanja v javnem sektorju, plač in socialnih transferjev, za doseganje primarne bilance, ki stabilizira dolg.

Za ohranjanje monetarne stabilnosti je nujno ohraniti valutni odbor in podpreti neodvisnost centralne banke. Oblasti naj še naprej skrbno spremljajo tveganja v finančnem sektorju in izboljšajo pripravljenost na krize. Ustanovitev sklada za finančno stabilnost na ravni države, ki bi olajšal prestrukturiranje bank in zagotovil likvidnost v izrednih okoliščinah, bi znatno okrepila mrežo finančne varnosti. Za pospešitev rasti naj oblasti pospešijo reforme z namenom izboljšanja fiskalnega upravljanja, zaščite finančne celovitosti, boja proti korupciji in pospeševanja digitalizacije.

Prehod z premoga na zeleno energijo, skupaj s pripravami na uvedbo davka EU na ogljik, predstavlja velike izzive v prihodnjem obdobju. Pozicioniranje BiH na poti večje rasti in zagotavljanje več možnosti njenim državljanom bo pospešilo konvergenco dohodka glede na EU in zmanjšalo emigracijo.

Nedavna dogajanja in gospodarski obeti

Gospodarstvo kaže odpornost kljub zahtevnemu okolju. Rast se je z 2,0 odstotka v letu 2023 pospešila na 2,5 odstotka v letu 2024, pri čemer je močno domače povpraševanje pretehtalo padec neto izvoza. Potrošnjo gospodinjstev je podprla močna rast kreditov in doznakov, zasebne naložbe pa so rasle. Stopnja brezposelnosti je padla na 11,7 odstotka v četrtem četrtletju 2024, realne plače pa so rasle po letni stopnji 8 odstotkov. Primanjkljaj na tekočem računu se je z 21⁄4 odstotka v letu 2023 povečal na 4,0 odstotka BDP v letu 2024, kar je posledica padca izvoza električne energije zaradi suše, slabšega povpraševanja po izvozu in večjega uvoza, povezanega z močnim domačim povpraševanjem. Inflacija je padla s 61⁄4 odstotka v letu 2023 na
1,7 odstotka v letu 2024 zaradi umirjanja rasti cen goriva in komunalnih storitev. Vendar pa od konca leta 2024 inflacija ponovno narašča, maja pa je znašala 3,7 odstotka (v primerjavi s prejšnjim letom), predvsem
zaradi višjih cen hrane.

Gospodarski obeti ostajajo negotovi zaradi povečanja negativnih tveganj. Predvideva se, da bo realni BDP v letu 2025 zrasel za 2,4 odstotka, podprt z izboljšanjem neto izvoza, močnejšim fiskalnim impulzom in zasebno potrošnjo. Vendar pa so gospodarski obeti občutljivi tako na domače kot na zunanje šoke. Poslabšanje geopolitičnih napetosti in posledično upočasnjevanje v Evropi ali povečana nestabilnost cen blaga bi lahko povečali cene hrane in energije, zmanjšali izvoz iz BiH in doznake ter zmanjšali domače povpraševanje. Eskalacija političnih napetosti bi lahko dodatno povečala ekonomsko fragmentacijo in negativno vplivala na zaupanje vlagateljev in rast. V primeru pomanjkanja hitrejšega napredka na področju reform se pričakuje, da bo srednjeročna rast ostala pri približno 3
odstotkih - kar ni dovolj za hitro konvergenco dohodka z EU. Pričakuje se, da bo inflacija ostala povišana v letu 2025, ter da bo s padcem inflacije cen hrane postopoma upadala od leta 2026, približujoč se cilju ECB v višini 2 odstotkov.

Fiskalna politika in reforme

Fiskalni rezultati v letu 2024 so bili boljši od pričakovanj. Primanjkljaj splošne vlade je na koncu ostal pri 13⁄4 odstotka BDP, torej na isti ravni kot v letu 2023, vendar je njegovo gibanje bilo boljše od pričakovanj v času posvetovanj v skladu s 4. členom Statuta IMF za leto 2024. Oblasti so izkoristile veliko povečanje davčnih prihodkov za povečanje porabe za plače, blago in storitve, socialne transferje in javne naložbe.

Glede na pričakovano popuščanje fiskalne politike v letu 2025 naj se oblasti izogibajo uvajanju dodatnih diskrecijskih ukrepov in okrepijo načrtovanje za krizne situacije. Entitetski proračuni, skupaj z naknadno sprejetimi ukrepi, predvidevajo povečanje plač v javnem sektorju in pokojnin, kar je odraz tako zakonsko predpisane indeksacije kot uvedenih diskrecijskih sprememb. Naraščajoči primanjkljaj, ki bi lahko dosegel 2,6 odstotka
BDP, se bo po obstoječih pričakovanjih večinoma financiral z zunanjim zadolževanjem, pa tudi s sredstvi domačih bank. Oblasti naj se izogibajo politikam, ki dodatno povečujejo primanjkljaj, saj bi te verjetno povzročile povečan pritisk na rast cen in povečanje zunanje neravnoteženosti.

Poleg tega naj oblasti, glede na vse večja negativna tveganja, stremijo k izgradnji denarnih rezerv in izdelavi načrtov za krizne situacije. Odvisno od resnosti potencialnega šoka naj oblasti izkoristijo razpoložljive rezerve in aktivirajo načrte za krizne situacije.

V srednjeročnem obdobju je oblastem svetovano, da od leta 2026 naprej vodijo fiskalne primanjkljaje na stalno padajoči poti, gradijo fiskalne rezerve ter povečajo potencial rasti gospodarstva. Ohranjanje visokih primanjkljajev v daljšem časovnem obdobju prinaša tveganje sprožitve naraščajoče poti javnega dolga, lahko pa tudi poslabša pogoje financiranja. Fiskalna konsolidacija naj se začne leta 2026, z namenom zmanjšanja primarnega primanjkljaja na raven, s katero bo spodbujena stabilizacija dolga, ob hkratnem izboljšanju kakovosti porabe in obnovitvi trezorskih sredstev. Prednost naj se daje ukrepom porabe, ki povečujejo učinkovitost - zlasti z racionalizacijo porabe za plače v javnem sektorju s pomočjo funkcionalnih pregledov, ter izboljšanjem usmerjanja programov socialne pomoči. Ti ukrepi naj se dopolnijo s prizadevanji za mobilizacijo prihodkov, vključno s širitvijo davčne osnove z zmanjšanjem
izjem in razvojem novih virov prihodkov, kot je obdavčitev dividend.

Strogo se je treba izogibati ali nadomestiti vse politike, ki imajo visoke fiskalne stroške. Glede na znatne infrastrukturne pomanjkljivosti, naj bo eden od ključnih ciljev tudi povečanje tako ravni kot kakovosti javnih naložb.

Prizadevanja za fiskalno konsolidacijo naj spremljajo institucionalne in strukturne fiskalne reforme. Krepitev fiskalne discipline bo zahtevala preučitev obstoječih fiskalnih pravil z namenom ocene, ali so primerna za potrebe makroekonomskega upravljanja in razvojne potrebe, ter ali obstajajo zadostni institucionalni aranžmaji za zagotovitev njihovega izpolnjevanja. Nedavna uresničitev potencialnih
obveznosti, povezanih s primeri mednarodne arbitraže, poudarja nujno potrebo po izboljšanju upravljanja fiskalnih tveganj. To bi vključevalo pravočasno identifikacijo vseh virov fiskalnih tveganj, oceno njihove velikosti in verjetnosti uresničitve, izdelavo strategij za zmanjšanje tveganj ter krepitev institucionalnega okvira.

Izboljšanje nadzora nad in upravljanja podjetij v državni lasti je v tem kontekstu ključnega pomena. Zmanjšanje neučinkovitosti pri upravljanju javnih naložb ostaja ena od prednostnih nalog. To vključuje boljši izbor projektov, rigorozne postopke ocenjevanja, učinkovite in pregledne nabave ter močnejše upravljanje portfelja in nadzor.

Končno, uporaba robustnih registrov uporabnikov bi izboljšala usmerjanje programov socialne pomoči z zmanjšanjem napak pri vključevanju in izključevanju, izboljšanjem učinkovitosti ter povečanjem preglednosti in
odgovornosti.

Dogovor o valutnem odboru ter politike in reforme v finančnem sektorju

Dogovor o valutnem odboru je že tri desetletja temelj makroekonomske stabilnosti in ga je treba ohraniti. Dogovor o valutnem odboru je zagotovil stabilnost domače valute, hkrati pa okrepil verodostojnost politike in fiskalno disciplino. Zahvaljujoč močni institucionalni neodvisnosti, Centralna banka (CBBiH) dosledno vzdržuje neto devizne rezerve znatno nad ravnjo svojih monetarnih obveznosti. Zaščita neodvisnosti CBBiH je ključnega pomena za ohranjanje verodostojnosti in učinkovitosti valutnega odbora.

CBBiH mora dodatno okrepiti okvir obveznih rezerv. V skladu s svetovanjem IMF, CBBiH uporablja diferencirano obrestno mero na obvezne rezerve za obveznosti v tuji in domači valuti. Zahvaljujoč zmanjšanju obrestnih mer v območju evra se ponuja priložnost za zmanjšanje razlike med obrestnimi merami CBBiH na obvezne rezerve in oportunitetnimi stroški hranjenja rezerv. Dodatni celovit pregled obstoječega okvira obveznih
rezerv s tehnično pomočjo IMF in izvedba prejšnjih priporočil bi še dodatno okrepila zmogljivosti CBBiH za doseganje ciljev svojih politik.

Nadaljnja močna rast kreditov zahteva skrbno spremljanje sistemskih tveganj in stalna prizadevanja za ohranjanje odpornosti bančnega sektorja. Ekspanzijo kreditiranja je spodbudila rast plač, padec obrestnih mer na kredite in
razcvet nepremičninskega trga. Kljub tej hitri rasti so banke še vedno dobro kapitalizirane, likvidne in donosne, medtem ko se delež nekvalitetnih kreditov še naprej zmanjšuje. Kljub temu je potreben previdnost. Oblasti naj skrbno spremljajo gibanja v finančnem sektorju in naj bodo pripravljene uporabiti makrobonitetne instrumente za obvladovanje tveganj, povezanih z rastjo kreditov in porastom cen nepremičnin. Po uvedbi dodatnih kapitalskih blažilnikov za sistemsko tveganje (SyRB) in za domače sistemsko pomembne banke (D-SIB), bi se moral okvir makrobonitetnih instrumentov razširiti z vključitvijo proticikličnega kapitalskega blažilnika (CCyB) ter ukrepov, usmerjenih na posojilojemce, kot so omejitve razmerja med kreditom in vrednostjo nepremičnine (LTV) ter razmerja med odplačilom dolga in dohodkom (DSTI). Da bi se ohranila odpornost, bi se moralo izogniti znižanju minimalne zahteve za regulatorni kapital z 12 na 10 odstotkov, kar je načrtovano od konca leta 2026. Oblastem se tudi svetuje, naj ne podaljšujejo začasnih regulativnih ukrepov, usmerjenih na omejevanje rasti obrestnih mer na kredite, in naj odpravijo omejitve izpostavljenosti bank do tujih vlad in centralnih bank.

Napredek, ki ga je pod vodstvom CBBiH dosegla pri usklajevanju vprašanj s področja finančnega sektorja, je treba ohraniti. Redna srečanja o finančnem sektorju pomagajo zagotoviti nemoteno izmenjavo informacij. Poleg tega
spodbujamo oblasti, da vzpostavijo sklad za finančno stabilnost na ravni države, da bi podprle urejeno prestrukturiranje bank, da medsebojno sodelujejo na vseh ravneh ter da zaprosijo IMF za nov Program ocenjevanja finančnega sektorja (FSAP)—ki ga je CBBiH že zahtevala—za celovito oceno odpornosti in opredelitev načrta za nadaljnje reforme, vključno v kontekstu pristopa k EU.

Želimo pohvaliti CBBiH in druge pristojne oblasti za močna prizadevanja pri integraciji Bosne in Hercegovine v enotno območje plačil v evrih (SEPA). Integracija v SEPA bo omogočila hitrejša in bolj praktična čezmejna plačila v evrih znotraj območja SEPA, zmanjšala transakcijske stroške in spodbudila intenzivnejšo trgovinsko in ekonomsko integracijo v Evropi. Ključnega pomena je pravočasno sprejetje relevantnih zakonskih sprememb, da bi omogočili predložitev vloge za članstvo v SEPA. Poleg tega bo razvoj TIPS Clone—projekta, ki ga CBBiH izvaja v sodelovanju z Banko Italije—zagotovil infrastrukturo za takojšnja plačila.

Strukturne reforme

Napredek k članstvu v EU bo zahteval močnejši, bolje usklajen pristop, usmerjen k doseganju rezultatov. Nadaljnja politična fragmentacija, pomanjkanje soglasja med oblastmi ter omejene
administrativne zmogljivosti še vedno ovirajo sprejemanje in izvajanje ključnih reform. V tem kontekstu, pravočasno sprejetje in izvajanje EU Načrta rasti ponuja izjemno priložnost. Reforme v okviru Načrta rasti bodo BiH bolj uskladile z enotnim trgom EU, jo premaknile naprej na poti pristopa k EU in sprostile milijardo evrov dodatnega financiranja v obdobju 2025.–2027. let.

Oblasti naj pospešijo reforme v energetskem sektorju, da bi zmanjšale fiskalna tveganja in se pripravile na izvajanje EU Mehanizma za prilagajanje ogljika na meji (CBAM). Ključne reforme vključujejo postopno odpravo subvencij za električno energijo v srednjeročnem obdobju—ob zaščiti ranljivih gospodinjstev—ter izboljšanje učinkovitosti v podjetjih energetskega sektorja v državni lasti. Dajatve CBAM naj začnejo veljati leta 2026, največji vpliv pa se pričakuje na sektor električne energije v BiH. Da bi se blažile posledice, je nujno vzpostaviti sistem domače borze električne energije, dogovorjeno časovnico in zakonodajni okvir za uvedbo določanja cene ogljika na državni ravni. Ti koraki bi BiH omogočili odpiranje novih naložb v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje skupne obremenitve CBAM. Izvajanje mehanizma določanja cene ogljika bo BiH omogočilo ohraniti prihodke, povezane z ogljikom, v državi in potencialno zagotoviti izjemo od CBAM za izvoz električne energije v EU.

Reforme, ki se nanašajo na trg dela, upravljanje in digitalizacijo, so prav tako ključnega pomena. Oblasti naj pristopijo k povečanju minimalne plače na strukturiran način, ki se bo izognil visokim, pogostim in ad hoc
prilagajanjem. Potrebne so komplementarne reforme za reševanje problema nizke stopnje udeležbe na trgu dela (zlasti žensk) in visoke brezposelnosti mladih.

Oblasti nujno potrebujejo izvajanje prednostnih ukrepov MONEYVAL-a, da bi se izognile uvrstitvi BiH na sivi seznam Delovne skupine za finančno ukrepanje (FATF) v začetku leta 2026. Uvrstitev na sivi seznam bi lahko povzročila znatne ekonomske stroške z zmanjšanjem naložb, zamudami pri mednarodnih plačilih in povečanimi transakcijskimi stroški. Na koncu, razvoj digitalne identitete in zaupanja vrednih storitev ter zagotavljanje e-storitev vlade bi dodatno okrepilo poslovno okolje.