MMF: Politična situacija zavira napredek in ohranja visoko brezposelnost

SARAJEVO, (Patria) - Mednarodni denarni sklad je v ekonomski analizi navedel, da so makroekonomski pogoji v Bosni in Hercegovini (BiH) še vedno stabilni, vendar je odpiranje novih delovnih mest neustrezno, z velikim prihodkovnim razkorakom z EU.

- Odpiranje novih delovnih mest v zasebnem sektorju je omejeno, brezposelnost pa ostaja visoka – zlasti med mladimi. Upočasnitev rasti produktivnosti od začetka svetovne gospodarske krize in nenehna izseljevanja, zlasti mladih in izobraženih – kar je v veliki meri posledica omejenih zaposlitvenih možnosti v domovini – vplivajo na gospodarski potencial države.

Vlasti so se močno trudile in sprejele strukturne reforme ter napredujejo na poti k pridružitvi EU. V letu 2015 so vlade sprejele celovito Reformsko agendo, ki določa osnovne načrte družbeno-ekonomskih in sorodnih reform na vseh ravneh oblasti. Septembra 2016 je Svet EU sprejel uradno prošnjo BiH za status kandidatke za članstvo v EU. Vendar je uresničevanje Reformske agende in napredek k pristopu v EU (status kandidatke) počasnejši od pričakovanj.

Prvi pregled EFF je bil odložen za eno leto, čeprav je razširjeni aranžma v tem obdobju služil kot sidro za ekonomske politike oblasti. Neusvojitev zakona o dopolnitvah in spremembah Zakona o trošarinah, ki bi moral omogočiti dostop do zunanjega financiranja za večletne naložbe v infrastrukturo za rast, je bil pomemben razlog za zamudo pri zaključku prvega pregleda, dokler zakon končno ni bil sprejet konec leta 2017.

Čeprav je uresničevanje nekaterih ključnih politik potekalo počasneje od predvidenega v času vložitve prošnje za program, so oblasti dosegle očiten napredek pri ohranjanju fiskalne discipline, ohranjanju finančne stabilnosti in izboljšanju poslovnega okolja.

- Zapletena politična situacija še naprej zavira uresničevanje politik in sodelovanje med vladami. Politični zastoj med letom 2017 v kombinaciji s kompleksno ustavno ureditvijo BiH in slabim sodelovanjem med vladami je otežil uvajanje sprememb na področju politik in uresničevanje reform. Med letom 2017 so parlamenti na ravni BiH in FBiH občasno zasedali zaradi koalicijskih prepirov in etno-nacionalističnih napetosti, kar je upočasnjevalo reformni zagon.

Prihajajoče volitve konec leta 2018 predstavljajo negotovost.

Analiza navaja, da se v srednjeročnem obdobju pričakuje povečanje gospodarske rasti. Čeprav bo zasebna potrošnja še naprej imela največji delež v rasti BDP v srednjeročnem obdobju, se pričakuje znatno povečanje javnih naložb v sodelovanju s stalnim uresničevanjem strukturnih reform.

MMF poudarja tudi, da se pričakuje, da bodo dejavnosti zasebnega sektorja omogočile rast po stopnji okoli 4 % do leta 2022. Pričakuje se, da bodo nedavno sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o trošarinah, s katerimi so se zvišale trošarine na gorivo, sprostile zunanja sredstva za znatno izgradnjo infrastrukture, ki bo izboljšala rast.

Inflacija naj bi bila v letu 2018 blago zmerna pri 1,6 % po razpršitvi učinkov drugega kroga rasti cen blaga v letu 2017, vendar se pričakuje rast na približno 2 % s postopnim zmanjševanjem razlike med dejanskim in potencialnim obsegom proizvodnje v srednjeročnem obdobju. Čeprav se v obdobju 2018–2019 pričakuje povečanje primanjkljaja na tekočem računu, kot odraz uvoznih potreb za velike javne naložbe, naj bi se ta do leta 2022 stabiliziral pri približno 5 % BDP.

Vendar MMF meni tudi, da obstaja povečano tveganje, da bo politična podpora trdnim politikam upadla v obdobju do splošnih volitev oktobra 2018.

- Z pričakovanji, da bo etno-nacionalistična politika še naprej zavzemala osrednje mesto med predvolilnim obdobjem, ne gre zanemariti tveganja širjenja razpoke v enotnem gospodarskem prostoru in poslabšanja regulativne koherentnosti. Negotovost glede volilnega zakona v Federaciji (FBiH) in oblikovanje vlade v obdobju po volitvah zapletata negativna tveganja. Glede na to, da razširjeni aranžma deluje kot zunanje sidro ekonomskih politik in reform, lahko odsotnost napredka pri uresničevanju programa povzroči poslabšanje kakovosti proračuna in odstopanja pri izvajanju strukturnih reform z namenom preusmeritve gospodarstva k zasebnemu sektorju in s tem podre svoje zmožnosti BiH za doseganje srednjeročnih razvojnih ciljev.

Na drugi strani, na zunanjem področju, lahko negativni šoki v Evropi predstavljajo tveganje prenosa krize v BiH, čeprav bi sicer rast v Evropi in ZDA, večja od pričakovane, imela pozitiven vpliv na BiH.