MMF o BiH: Potrebne reforme na področju zaposlovanja v javnem sektorju, plač in socialnih transferjev, javnih naročil...

(Patria) - Izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada (MMF) je zaključil posvetovanja po členu IV Statuta MMF-ja z Bosno in Hercegovino. Oblasti so soglašale z objavo Poročila uslužbencev MMF-ja, pripravljenega za ta posvetovanja.

Rast se je izkazala za odporno kljub domačim in globalnim izzivom. V letu 2024 se je pospešila na 2,5 odstotka (2024: 2,0 odstotka). Čeprav je politična negotovost vplivala na upad potrošnje v prvem četrtletju, kazalniki visoke frekvence kažejo na okrevanje od drugega četrtletja, z pričakovanim rahlim upočasnjevanjem rasti na 2,4 odstotka v letu 2025, preden se vrne na svojo potencialno raven 3 odstotkov do leta 2027, kar bo spodbujeno s potrošnjo in izvozom.

Po naglem padcu na 1,7 odstotka v letu 2024 (2023: 6,1 odstotka) je povprečna skupna inflacija maja 2025 narasla na 2,3 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija večinoma ostala stabilna pri približno 4 odstotkih. Predvideva se, da bo inflacija v letu 2025 narasla na 3,8 odstotka zaradi višjih cen uvožene hrane, preden se bo v srednjeročnem obdobju stabilizirala na 2 odstotka.

Pričakuje se, da bo zunanja pozicija v letu 2025 ostala večinoma nespremenjena, medtem ko se
projicira, da se bo rast kreditov rahlo upočasnila. Pričakuje se, da se bo primanjkljaj na tekočem računu
povečal na 4,1 odstotka BDP-ja, s 4,0 odstotka BDP-ja v letu 2024, ob okrevanju izvoza električne energije po lanskih sušah, nižje cene nafte pa bi lahko ublažile negativne učinke ameriških carin na izvoz. Bruto devizne rezerve so znašale 9 milijard evrov, kar pokriva 6,9 mesecev uvoza in zagotavlja ustrezno kritje za aranžma valutnega odbora.

Projicira se, da se bo rast kreditov zasebnemu sektorju v letu 2025 upočasnila na 7,7 odstotka, kar nekoliko presega rast nominalnega BDP-ja.

Gospodarski obeti so podvrženi negativnim tveganjem. Trgovinska negotovost, upočasnjevanje v Evropi, nestabilne cene blaga, ostrejši globalni finančni pogoji in nadaljnja zaostritev političnih napetosti predstavljajo znatna negativna tveganja za rast. Močna rast realnih plač in kreditov zasebnemu sektorju bi lahko dodatno povečala inflacijske pritiske.

Odstopanja od politik v predvolilnem obdobju pred volitvami leta 2026 bi lahko poslabšala fiskalni položaj in primanjkljaj na tekočem računu. Na pozitivni strani bi napredek v procesu pristopanja k EU lahko povečal zaupanje vlagateljev in rast.

Ocena Izvršnega odbora

Izvršni direktorji so se strinjali s temeljnimi ugotovitvami ocene uslužbencev. Poudarili so, da čeprav je rast ostala odporna kljub zahtevnemu domačemu in zunanjemu okolju, še vedno zaostaja za potencialom, kar upočasnjuje hitro približevanje Bosne in Hercegovine Evropski uniji. Glede na povečana negativna tveganja so direktorji poudarili pomen ohranjanja politične stabilnosti, izogibanja odstopanjem v politikah in izkoriščanja procesa pristopanja k EU za pospešitev reform. Nadaljnje močno sodelovanje z razvojnimi partnerji bo ključnega pomena za podporo temu procesu.

Direktorji so se strinjali, da mora fiskalna politika dati prednost srednjeročni konsolidaciji, ob obnovitvi fiskalnih rezerv, razširitvi prihodkovne osnove in izboljšanju učinkovitosti javne porabe. Na kratki rok je ključnega pomena izogibanje ukrepom, ki bi dodatno povečali primanjkljaj, in krepitev načrtovanja za izredne razmere. Za krepitev verodostojnosti politik so direktorji pozvali k izboljšanju fiskalnih okvirjev, z večjo harmonizacijo ter močnejšim nadzorom in izvajanjem fiskalnih pravil.

Potrebne so tudi reforme na področju zaposlovanja v javnem sektorju, plač in socialnih transferjev, pa tudi pri upravljanju javnih naložb, postopkih javnih naročil, nadzoru fiskalnih tveganj in upravljanju javnih podjetij.

Direktorji so poudarili pomen ohranjanja neodvisnosti centralne banke in nadaljnjega krepitve njenih politik, da bi ohranili verodostojnost valutnega odbora, ki ostaja sidro stabilnosti.

Pozvali so k skrbnemu spremljanju tveganj za finančno stabilnost, povezanih s hitro rastjo kreditov, ter k izboljšanju makrobonitetnega okvira. Direktorji so poudarili potrebo po krepitvi pripravljenosti na krize, vključno z vzpostavitvijo sklada za finančno stabilnost na ravni celotne države za podporo prestrukturiranju bank. Prav tako so podprli postopno odpravljanje začasnih regulativnih ukrepov, ki izkrivljajo trg, in pozvali k skupni zavezi k izvajanju Programa ocenjevanja finančne stabilnosti (FSAP).

Direktorji so poudarili pomen izboljšanja strukturnih reform v okviru EU Growth Plan, da bi podprli proces pristopanja k EU in omogočili hitrejšo in bolj trajnostno gospodarsko rast. Poudarili so, da so reforme v energetskem sektorju – vključno s postopnim odpravljanjem subvencij za električno energijo, izboljšanjem operativne učinkovitosti državnih energetskih podjetij in uvedbo sistema določanja cene ogljika – ključne za privabljanje zasebnih naložb in pozicioniranje sektorja kot dolgoročnega motorja rasti.

Direktorji so prav tako poudarili potrebo po reformah za povečanje udeležbe delovne sile, zmanjšanje sive ekonomije, izboljšanje digitalizacije ter krepitev upravljanja in boj proti korupciji. Opozorili so tudi na nujnost učinkovitega izvajanja prednostnih ukrepov MONEYVAL-a, da bi se izognili uvrstitvi na sivi seznam in zagotovili nadaljnje koristi rasti.