Skromna pomoč: Deček, ki je moral četnikom umivati krvave nože, v nemilosti oblasti

Če ne bi bilo mojih sosedov in prijateljev, ki jih imam po vsej Bosni in Hercegovini, bi bil verjetno lačen. A tega res ne dovolijo. Pomagajo mi. Hvala jim za to – pogosto govori Adel Šabanović, 32-letni mladenič, ki živi sam v Miševićih pri Hadžićih, piše bh. novinska agencija Patria (NAP).

Šabanović je civilna žrtev vojne, s hudimi zdravstvenimi posledicami, nedavno pa je surovo birokracijo in oblasti BiH izkusil na lastni koži, ko je poskušal dobiti enkratno pomoč.

Spomnimo, Šabanović je med srbsko agresijo na BiH, ki je trajala od 1992. do 1995. leta, preživel v obkoljeni Srebrenici, kjer je bil priča umorom in posilstvom več tisoč Bošnjakov, med katerimi sta bila tudi njegov oče in ded. Ko je Šabanović, ki je bil takrat star 11 let, prišel na prosto ozemlje, v mesto Kladanj, ki je bilo prvo mesto do Srebrenice pod nadzorom sil Armije RBiH, so njegova pričevanja šokirala ves svet.

Med genocidom v Srebrenici so četniki zajeli Šabanovićevo družino, ki so jo skupaj z desetinami drugih Srebreničanov odpeljali v taborišča, njega pa so kot mladoletnega dečka izločili in mu ukazali, naj pere krvave nože, potem ko so razjarjeni srbski vojaki ure in ure klali Bošnjake.

Vendar pa zanj nihče noče prevzeti skrbi, čeprav je v slabem zdravstvenem stanju, zadnjo »zaušnico« pa je dobil po rešitvi, da ima pravico do 60 KM enkratne pomoči.

- Ko sem prejel rešitev Centra za socialno delo o enkratni pomoči 60 KM, nisem mogel verjeti. Toliko sem porabil, ko sem zbral dvajset papirjev, celo moral sem iti v Vzhodno Sarajevo po potrdilo o državljanstvu, da ne grem v Vlasenico, pa sem dobil samo 60 KM – pravi Šabanović.

Šabanović se težko zadržuje na enem mestu, njegov pogled pa nenehno uhaja. Pripoveduje, da ga najbolj žalosti odnos lokalnih oblasti do njega.

Rad bi, da kot civilna žrtev vojne dobi večja prejemke od države, da mu ne bi bilo treba čakati na pomoč prijateljev. V BiH je, pravi, situacija težka za vsakogar, zato se boji, da jim ne predstavlja bremena, piše Patria.

Od lokalne skupnosti prejema le 103 KM pomoči, ki jih porabi za režijske stroške.