Mnenje stroke: Bistvo je, kdo bo vzel več denarja, ne pa zagotoviti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

Predsednik Združenja inženirjev in tehnikov gozdarstva Federacije Bosne in Hercegovine Ahmet Lojo in profesor na Gozdarski fakulteti v Sarajevu, ki je govoril o Osnutku zakona o gozdovih FBiH, je dejal, da obstajajo številni očitki ter da je treba nekatere rešitve spremeniti. Strokovnjaki Gozdarske fakultete niso bili konzultirani pri pripravi osnutka. Lojo meni, da ta vlada in politika nista pravilno zainteresirani za ureditev področja gozdarstva.

FBiH je že leta brez zakonske rešitve na področju gozdarstva, in če bo ta zakon sprejet, ga ne bo mogoče uresničiti brez podzakonskih aktov in pravilnikov.

Kot enega od slabih primerov iz Osnutka zakona je Lojo navedel, da mora uporabnik gozdov (gozdarska podjetja) povrniti lastniku gozdov oziroma FBiH oziroma kantonu (to še ni urejeno) vrednost ukradenega lesa zaradi nezakonitih sečenj, ne glede na to, kdo jih izvaja.

Profesor Lojo je dejal, da je BiH edina država v Evropi, zagotovo pa tudi širše, kjer obstaja gozdarstvo kot razvita gospodarska panoga, ki nima Zakona o gozdovih.

- To se ne bi smelo zgoditi. Bistvo sprejemanja zakona se je na žalost skrčilo na to, koliko bo kdo vzel denarja od gozda oziroma od gozdarstva, ne pa na to, ali bo zakon zagotovil trajnostno gospodarjenje z gozdovi. To je postavljeno v ozadje. Sklad, ki je predviden za financiranje in izboljšanje stanja gozdov, je nezadosten in manjši, kot je bil nekoč, obveznosti gozdarskih podjetij pa so finančno strahovito povečane.

Povečan je tudi del sredstev, ki jih morajo uporabniki gozdov plačevati občinam, kantonu, FBiH. Ta finančni okvir ne bo ustvaril sredstev za izboljšanje stanja gozdov.

- Namen zakona je doseči trajno gospodarjenje in upravljanje z gozdovi. To je treba zagotoviti – pravi Lojo.

Ena od pomanjkljivosti osnutka je, da nikjer ne omenja spremljanja zdravstvenega stanja gozdov, ki je vzpostavljeno v vseh državah.

Ko je govoril o lesni industriji in domačih proizvajalcih pohištva, Lojo meni, da jo je mogoče izboljšati s spodbudnimi državnimi ukrepi.

- Lesna industrija pri nas je v zasebnih rokah, to je zdaj boj za surovino, boj za trg, to je zdrava konkurenca. Država mora zagotoviti spodbujevalne mehanizme za razvoj naše lesne industrije.

Lojo meni, da bi morala imeti prednost pri oskrbi podjetja z višjo stopnjo dokončanja, večjim številom zaposlenih in poravnanimi davčnimi obveznostmi do države.

Iz Zveznega ministrstva za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo navajajo, da odločitev o oblikovanju gozdnogospodarskih območij in reviziji njihovih meja sprejme Vlada FBiH na predlog Ministrstva, ki temelji na strokovnem elaboratu in mnenju kantonalnega ministrstva, pristojnega za zadeve gozdarstva.

Strokovnjak za državno premoženje Muharem Cero je prej opozoril, da je izjemno pomembno, da gozdovi in zemljišča ostanejo v lasti države Bosne in Hercegovine, nižje ravni oblasti pa imajo le pravico do uporabe tega premoženja.