Miro Lazović: Kako je Nijaz Duraković '90-ih presekal in zaradi države vstopil v oblast s SDA

SARAJEVO, (Patria) - Če bi obstajal institut izrednih volitev v Bosni in Hercegovini, bi lahko zlahka sprejel, da BH blok gre v opozicijo, je dejal podpredsednik SDP BiH Miro Lazović za Federalno TV.

Vendar, je dodal Lazović, nekdanji predsednik Skupščine RBiH, ker v Bosni in Hercegovini ni možnosti izrednih volitev, če bi BH blok šel v opozicijo za naslednja štiri leta, bi "dopustili vsem nasprotnikom Bosne in Hercegovine, od znotraj in od zunaj, da poskusijo državo razdeliti."

"BH blok potem ne bi več imel smisla obstoja," je dejal Lazović v oddaji "Odgovorite ljudima" urednika Darjana Babića, poroča Patria.

Skupina intelektualcev je pred tem sporočila, da bi vstop BH bloka v oblast z nacionalnimi strankami po volitvah 7. oktobra pomenil tudi zlom levice v BiH, ki jo sestavljajo SDP, DF in Naša stranka.

Lazović pa meni, da bi ne-vstop BH bloka v oblast bil poguben za državo, pri čemer poudarja, da bi BH blok, če se odloči biti četrti steber v oblasti, pred tem vsekakor moral predati določena načela nacionalnim strankam.

"Na vprašanje, ali naj BH blok gre v oblast, se ne more odgovoriti z 'da' ali z 'ne'. Potrebno je oceniti celotno politično situacijo v Bosni in Hercegovini, kot tudi v regiji, in sprejeti racionalno odločitev. Mislim, da mora BH blok biti zaveden procesov, skozi katere gre država v teh težkih časih, znotraj in zunaj, mora biti zaveden nevarnosti, s katerimi se Bosna in Hercegovina sooča. To je čas, v katerem bo Bosna in Hercegovina bodisi drsela proti etničnim delitvam, bodisi bo BH blok izstopil pogumno z jasnimi idejami, državniško politiko, in ta svoja načela vsilil drugim političnim strankam," je dejal Lazović, dodajajoč, da je BH blok zanj nekaj, kar daje upanje in kar je treba ohraniti.

"To upanje je lahko izgubljeno, če se naredijo napačni koraki," je dejal Lazović.

Podpredsednik SDP BiH se je spomnil začetka devetdesetih let, ko se je nad Bosno in Hercegovino pripravljala oborožena agresija. SDP se je nahajal v podobni situaciji kot danes: "SDP je imel sestanke, na katerih se je razpravljalo, ali naj sprejme povabilo Alije Izetbegovića, da SDP vstopi v strukture oblasti. Izetbegović je imel idejo, ki se je kasneje izkazala za ključno, in sicer, da samo multietnična Bosna in Hercegovina lahko dobi podporo Amerike oziroma Evrope pri obrambi tistih temeljnih načel, skozi katere je Bosna in Hercegovina šla. In takrat je bilo ljudi v SDP, ki so menili, da ne smemo iti z SDA v oblast. Predsednik Nijaz Duraković je to presekal. Dejal je, da gre za državo in da moramo iti v strukture oblasti zaradi države."

"To ni čas devetdesetih. Ni vojne. Vendar, politične havbice so usmerjene proti Bosni in Hercegovini," je dejal Lazović, opozarjajoč na etnično homogenizacijo Srbov v Republiki Srpski, kot tudi Hrvatov v Zahodni Hercegovini.

"Ti procesi niso nimalo naivni."

Lazović zagovarja, da se vzpostavi nekaj ključnih načel pred vstopom BH bloka v oblast z nacionalnimi strankami, ki bi se predstavila javnosti.

"Zakaj se ustvarja slika, da BH blok vstopa v koalicijo z SDA. Ne, naj se drugi približujejo BH bloku. Mi smo tisti, čigar ideje so močnejše od nacionalnih idej. Mi smo tisti, ki naj bi to državo potegnili naprej. Državljani naj prepoznajo moč v BH bloku," je dejal Lazović.

Podpredsednik SDP Miro Lazović meni, da Bosna in Hercegovina vstopa v obdobje političnega boja za državljanske principe, ki jih uteleša Željko Komšić, "medtem ko HNS, skupaj v tandemu z Miloradom Dodikom, udarja na te principe, in podporo za nadaljnje etnično delitve v Bosni in Hercegovini imata iz Zagreba in Beograda."

"Zato se BH blok ne more kar tako umakniti s politične scene," je dejal Lazović.