Mirna Bosna proti Dodikovemu norosti, zakaj domači politiki ne zahtevajo nujnega sprejema BiH v EU

Piše: E. Metaj

---

Čas je, da bosanskohercegovski politiki končno postanejo državniki. Ukrajina je opozorilo vsem nam, a hkrati priložnost, da se na Balkanu stvari končno premaknejo z mrtve točke. Nejano je, zakaj še vedno nihče od uradnih predstavnikov BiH jasno in glasno ne zahteva, da BiH, tako kot Ukrajina, po skrajšani poti krene k članstvu v EU. Vsakemu laiku je jasno, da 14 evropskih prioritet, postavljenih pred BiH, spreminja le ena stvar: da bo Bosna mirna.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je s svojo nedržavniško in sovražno kretnjo do BiH in EU ustvaril odličen uvod za to. Njegov pogovor z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom sredi agresije na Ukrajino ter naknadno veselje iz ruske ambasade zaradi tega sta jasen signal, da želijo prek BiH dodatno razplamteti negotovost na evropski celini. Civiliziran in politično moder odgovor na to bi bil jasen poziv EU, naj svojo varnost rešuje s sprejemom BiH. To bi bilo sporočilo miru in politične preudarnosti, okoli katerega se lahko in mora zbrati širša fronta v BiH, ki bo ploskala pripravljenosti za kazanje mišic in odločnosti, da se spopademo z Dodikom in njegovimi somišljeniki.

Dodikova pripravljenost, da je na strani tistih, ki z agresijo v črno zavijajo matere v svoji državi, je pravi trenutek, ki ga večinoma reakcionarne politike iz Sarajeva ne prepoznajo. Namesto njih to danes poče hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki, ne glede na to, kako surov in sovražen je do BiH, razume širšo sliko, ki jo je ustvarila vojna v Ukrajini. Edina alternativa vojni je mir in v BiH ga je treba ohraniti za vsako ceno, zato Milanović od EU zahteva, naj države Zahodnega Balkana sprejme v evropsko družino. Tja tudi spadajo. Za razliko od bosanskohercegovskih politikov, ki kot slabi pesniki govorijo o vetrovih sprememb, so glasni in jasni državniki s Kosova. Tako je danes predsednica Kosova Vjosa Osmani zahtevala sprejem BiH in svoje države v NATO.

Morda aplavz, ki ga je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski dobil od evroposlancev, deluje čustveno in impozantno, a za BiH bo prepozno, če bodo domači politiki čakali ta trenutek slave. Da so v EU postali zavedni pomena miru v BiH, so pred kratkim pokazali nemški evroposlanci, ki so zahtevali, da NATO razporedi čepe v BiH, do česar ima pravico. Te čepe zagotavljajo mir in to idejo naj domači politiki še naprej spodbujajo.

Čas je za nov močan val diplomatskih dejavnosti v tujini, s katerimi bi prek prijateljev BiH pospešili stvari. Čas je za racionalen korak naprej pri iskanju notranjega soglasja o prihodnosti BiH. Članstvo v EU je nekaj, kar še vedno lahko združi ljudi iz vseh delov BiH, saj ni skrivnost, da večina prebivalcev v obeh entitetah to še vedno podpira. Zahteva za nujno članstvo BiH v EU bi bil tudi zadnji preizkus za Dodikovo opredelitev. Čas je, da se v BiH razvrstimo na dve strani: tiste, ki so za mir, in tiste, ki si želijo vojne, z njo pa bolečine in solz, ki so neizogibne na vsaki strani.

Namesto da kupujemo puške, je čas, da v obeh entitetah zberemo politične sile, ki bodo Evropi pokazale, da tukaj živijo civilizirani ljudje. Za puške nikoli ni prepozno; če jih ne kupimo mi, nam jih bodo poslali drugi. Njim ne bo pomembno, koliko ljudi bo v BiH spet trpelo; njim bo pomembno le, da se bojujemo znotraj meja BiH. Z vstopom v EU se vse spremeni.