Mirko Šarović: Z večjim nakupom domačih proizvodov lahko dvignemo gospodarstvo BiH v višave

Pogovarjal: Armin Aljović

---

Mirka Šarovića ocenjujejo kot najuspešnejšega ministra v aktualnem svetu ministrov Bosne in Hercegovine, z več sprejetimi ukrepi in zakoni, ki so okrepili bosanskohercegovsko gospodarstvo.
Konec junija je bil izvoljen za predsednika SDS-a, trenutno največje opozicijske stranke Milorada Dodika in njegovega SNSD-ja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi ekonomska in politična logika Šarovića lahko reformirala to stranko in jo ponovno pripeljala v vodstvo, nato pa pospešila reforme v državi, ki si prizadeva postati članica Evropske unije.

V intervjuju za Novinsko agencijo Patria minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose Bosne in Hercegovine Mirko Šarović pojasnjuje, kako z gospodarstvom rešiti nekatere politične in zgodovinske probleme, v katere so ujeti državljani v Bosni in Hercegovini.

Percepcija je, da mandat zaključujete kot najuspešnejši minister v svetu ministrov BiH. Zagotovili ste, da lahko BiH v EU izvaža piščančje meso, jajca za predelavo, povečane so kvote za izvoz mesa v Turčijo... Pričakujete dodatno odprtje Rusije za bh. proizvode. Ste načrtovali kaj storiti, pa vam ni uspelo?

- Seveda, še veliko stvari čaka na realizacijo. Ministrstvo je kot nekakšna tovarna, ki nenehno neprekinjeno proizvaja različne dogodke, različne projekte, zakone, odločitve, vendar se to pogosto ne vidi, dokler ne gredo skozi Svet ministrov in skozi Parlament BiH.

Ni dovolj le naš trud, nekatere stvari so pogosto odvisne tudi od drugih političnih in drugih dejavnikov. Evo, na primer, nekaterim ne ustreza, da sprejmemo novo Odločbo o kakovosti tekočih naftnih goriv, ker imajo svoje druge interese.

Prav tako nas nekatera nerešena vprašanja še vedno ovirajo pri končnem pristopu k članstvu v Svetovno trgovinsko organizacijo. Na korak smo od tega, da postanemo članica te globalne organizacije, vendar še nismo dosegli dogovora predvsem z Rusijo v dvostranskih pogajanjih s to državo o dostopu na trg.

Pogosto imamo težave tudi z drugimi ravnmi oblasti, od katerih včasih ne moremo dobiti potrebnih soglasij, pozitivnih mnenj, zlasti pri vprašanjih, kjer so pristojnosti deljene.

Kaj pomeni ta Odločba o kakovosti tekočih naftnih goriv, kaj bi pomenila za državljane BiH, zakaj bi nekdo imel interes, da jo blokira?

- Kadarkoli predlagamo kakšno odločbo ali zakon, izhajamo iz tega - ali je to obveznost Bosne in Hercegovine ali je to splošni interes državljanov, kot je na primer ta Odločba o kakovosti tekočih naftnih goriv. Konkretno, ta odločba bi prinesla kakovostnejše gorivo za državljane, imeli bi manj onesnaženja zraka, kar vpliva na zdravje ljudi in živali, bolj trajne avtomobile, urejen trg in več denarja v proračunu. Končno, s to odločbo bi izpolnili tudi obveznosti do Energetske skupnosti, s prevzemom evropskih standardov na tem področju.
Nasprotno pa obstajajo tudi vidni interesi, da v Bosni in Hercegovini ostane v veljavi obstoječa zastarela Odločba iz leta 2011, ki ne podpira naprednih evropskih standardov in ki dovoljuje, da v Bosno in Hercegovino uvažate gorivo slabše kakovosti...

Ni dovolj le zagotoviti izvoz, to mora biti spremljano tudi z razvojem znotraj države. Se bojite, da bi lahko prišli v situacijo, da BiH nima kaj ponuditi Evropski uniji, ne glede na izvozna dovoljenja, ki ste jih vi zagotovili. Srbija ima veliko boljše predispozicije za kmetijstvo, Črna Gora vlaga v turizem... Kakšna je vaša vizija za gospodarstvo BiH?

- Verjetno nismo država, predvsem zaradi naše velikosti, ki se lahko ponaša s tem, da imamo veliko količino blaga za dobavo. Imamo manjšo proizvodnjo sadja, zelenjave, skromno proizvodnjo hrane živalskega izvora..., to je povsem jasno in logično. 

Vendar pa moram povedati, da izvažamo najbolj zahtevne kakovostne proizvode v Evropsko unijo, z znatnim deležem človeškega dela in ustvarjalnosti, torej proizvajamo proizvode visokega standarda – in ne samo kmetijske proizvode, kot se pogosto misli. 

Dober primer za nas je Kitajska, ki nam je dovolila izvoz nekaterih proizvodov v njihovo državo. Seveda, ne smemo niti pomisliti, da lahko zadovoljimo ogromno kitajsko tržišče s količino, celo nekega večjega kitajskega mesta, lahko pa v Kitajsko pošiljamo kakovosten proizvod, z označenim geografskim poreklom iz Bosne in Hercegovine, proizveden in blagovno znamčen kot „organic“. Takšni proizvodi so vedno dražji in vedno imajo svojega kupca.

Kmetje iz Republike Srbske in Federacije BiH so nedavno sprožili pobudo za ustanovitev državnega združenja kmetov. Je to združevanje pravi pot za nastop na mednarodnem trgu? 

- Evropa običajno zahteva eno kontaktno točko za komunikacijo, seveda, ni vedno tako, lahko se pogovarjamo tudi na drugačen način, vendar je ena kontaktna točka model, ki ga Evropa preferira.
Če so kmetje ocenili, da je to zanje bolje, jih pri tem ne smemo ovirati. To je svobodno nepolitično združevanje, in zakaj bi nekdo oviral njihovo namero, da se organizirajo in da njihov glas postane močnejši. Prej in lažje bodo dosegli svoje cilje, če bodo močnejši, kot če bodo razdrobljeni v več združenj.

Kako se vam zdi ideja skupnega ekonomskega trga držav Zahodnega Balkana, ki jo je zagovarjal predsednik Srbije Aleksandar Vučić? Je to lahko za začetek prvi korak k okrepitvi gospodarstva teh prostorov?

- Zdi se mi, da je predsednik Vučić vsaj v začetni fazi govoril o carinski uniji. Nato je bilo to s strani nekaterih sprejeto, z nekaterih pa ne. Za nekatere je to preveč spominjalo na neko državno unijo. Sedaj se v regiji več govori o enem regionalnem trgu, kar je v bistvu več kot CEFTA. Nekakšna CEFTA plus. To je, mislim, ukrep, ki bi ga lahko v tem trenutku v regiji sprejele večina članic.

Enotni regionalni trg (na območju zahodnega Balkana op.n.) bi, kot ga vidim jaz, pomenil prosti trg blaga, storitev in kapitala, prosti trg delovne sile... Enotni regionalni trg lahko pomeni tudi medsebojno priznavanje univerzitetnih diplom, poklicnih kvalifikacij, prostost gibanja ljudi na primer z osebno izkaznico... To lahko pomeni tudi to, da meje ne bi bile več ovira, ampak bi bile pretočne kot v državah EU. Vse to bi dalo močan zagon gospodarskim in trgovinskim dejavnostim v regiji... Vendar za te pobude in ideje potreben celovit dogovor regionalnih držav, podprt s strani EU.

Mislite, da bi to lahko deloma zaustavilo tudi odhod ljudi iz držav regije?

- Absolutno, in tako je treba gledati.

V enem od prejšnjih intervjujev ste govorili, da državljanom v BiH primanjkuje občutka za domače proizvode. Kako to spremeniti?

- V državi je treba razvijati zavest pri ljudeh o nakupu in podpori domačemu proizvodu. Občutek pripadnosti, da kupuješ domače proizvode, se ne pridobi čez noč, potrebno je veliko časa, da v naši zavesti dozori, da ko pridemo v market, moramo vzeti proizvod, ga obrniti in pogledati, kje je proizveden – če je domač, ga potem damo v košarico.
Ko greste na primer v Švico, potem vidite, kaj pomeni ta vrsta ekonomskega patriotizma. To je tisto, kar mi potrebujemo. Nekajkrat smo to preizkusili, ko smo imeli spor s Hrvaško glede mleka, takrat so mnogi kupci začeli kupovati samo domače mleko. Večji nakup domačih proizvodov bi znatno vplival na gospodarsko rast države. Sploh si ne moremo predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi več ljudi začelo po navadi kupovati domače proizvode - in za skoraj vse, kar uživamo, imamo domačo alternativo.

Letna skupščina Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je nedavno potekala v Sarajevu, je privabila okoli 3.000 udeležencev. Je to nekakšno sporočilo, da tuji investitorji vendarle računajo na BiH kot trg?

- Vsekakor, čeprav moramo nenehno spreminjati percepcijo države v očeh investitorjev, ki prihajajo investirati. Moramo preprosto spremeniti podobo o Bosni in Hercegovini, državo moramo narediti bolj zaželeno in privlačno za investitorje. Evropska banka za obnovo in razvoj nam je pokazala, da lahko privabimo najuglednejša podjetja, da lahko zagotovimo, da nas spremljajo najpomembnejše svetovne finančne institucije.

Vaše stališče je, da bi nekatera javna podjetja, pa tudi javna dobra, bilo treba privatizirati ali dati v upravljanje... Nekdo vas lahko obtoži, da delate v interesu kapitalizma. Kakšen je vaš protiargument?

- Spadam med tiste, ki mislijo, da je država najslabši delodajalec, in da tisti, ki se zavzemajo za ohranitev ključnih virov v rokah države, propagirajo lažni patriotizem. 
Dejansko je to paravan za izkoriščanje in ropanje javnih virov v strankarske namene. Dokler je nekaj državno, javno, bo to predmet korupcije in ropanja, politične elite pa si prav to želijo. Ne ustreza jim, da se privatizira, na primer, del elektroenergetike, zato, ker potem ne bodo mogli krasti. Ne zagovarjam – da se razumemo – razprodaje javnih dobrin, ampak za tisto, kar je javno, je treba najti strateškega partnerja, ki bo ta dobra varoval.

Je to primer tudi z mostarskim Aluminijem?

- Preveč let je bil Aluminij v nekaterih strankarskih in nacionalnih rokah, manj pa v rokah tistih, ki bi iz Aluminija naredili regionalnega giganta, čeprav si Aluminij prav to zasluži.

V BiH se tudi investicije gledajo skozi nacionalno strukturo. Ali lahko Bosna in Hercegovina združuje, ne pa razdvaja investitorje.

- Naši ljudje so ujetniki nekih neverjetnih predsodkov, ki jih je težko izkoreniniti. Pojdite na primer v Dubaj in si oglejte tiste silne nebotičnike. Ali mislite, da so jih zgradili ljudje iz Emiratov? Ne, sploh ne, gradili so jih nekateri Kitajci, nekateri Angleži, nekateri Američani, Emiračani pa so le ustvarili ambient, da se lahko gradi in vlaga. Kar zadeva Bosno in Hercegovino, nekega dne, ko bomo prenehali razmišljati, od kod je prišel kapital, morda bomo stvari glede naložb obrnili v drugo smer. Treba je odpreti prostor, kdor želi vlagati (EU, Turčija, Rusija, Kitajska...), seveda, ob spoštovanju pravil te države. Kdor koli nekaj naredi tukaj, to tukaj tudi ostane. Stavbe nimajo koles, da bi jih nekdo odnesel s seboj.