Mirko Pejanović: Izgradnja miru v BiH je odvisna od hitrosti integracije v EU in NATO

LJUBLJANA/SARAJEVO, (Patria) - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije iz Ljubljane analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Akademik dr. Mirko Pejanović, upokojeni profesor Fakultete za politične vede Univerze v Sarajevu, v svojem članku „Izgradnja miru v Bosni in Hercegovini je bistveno odvisna od pospešitve integracije v EU in NATO“ piše o izgradnji miru v BiH in pospešitvi procesov k članstvu v evroatlantske integracije. Njegov članek objavljujemo v celoti.

Objavljamo dele članka akademika Pejanovića:

Bosna in Hercegovina je v času srednjeveške državne samostojnosti in obstoja bila multireligiozna in multikulturna skupnost.

V več kot 400 letih svoje vladavine nad Bosno je Osmansko cesarstvo omogočalo versko avtonomijo in raznolikost... Odnosi med pripadniki verskih skupnosti so temeljili na medverski strpnosti...

Štiri desetletja vladavine Avstro-Ogrske nad Bosno in Hercegovino so izvedla zgodovinski proces evropeizacije bosansko-hercegovske družbe.

Teritorialna celovitost in obstoj Bosne in Hercegovine v Kraljevini, natančneje v prvi Jugoslaviji od leta 1921 do 1941, je bila ukinjena s sporazumoma srbske in hrvaške buržoazije o delitvi Bosne in Hercegovine. Ta delitev je znana kot sporazum Cvetković – Maček...

V času obstoja znotraj jugoslovanske socialistične federacije od 1945. do 1990. leta je Bosna in Hercegovina zabeležila visoko raven razvoja gospodarstva, izobraževanja, kulture in zdravstvenega varstva. Postala je država srednje razvitosti na jugoslovanskem in evropskem prostoru.

Po mnenju zgodovinarjev je Bosna in Hercegovina od začetka 60. let do 90. let 20. stoletja doživela zlato dobo v celostnem ekonomsko-socialnem in kulturnem razvoju. Razvili so se veliki gospodarski sistemi z izvozno usmeritvijo: Energoinvest, Šipad, Unis, Hidrogradnja, Famos, Metalurški kombinat Incel, Rudi Čajavec in drugi. Vsi otroci so bili vključeni v osnovno izobraževanje. V vseh občinah so bile ustanovljene srednje šole. Poleg sarajevske univerze so bili odprti tudi univerzi v Mostarju, Tuzli in Banja Luki. Ustanovljena je bila Akademija znanosti.

Zaposlenost se je povečala na milijon ljudi od štirih milijonov tristo tisoč prebivalcev po popisu iz leta 1991. Medetnični odnosi so bili harmonični.

...Srbska demokratska stranka, pod vodstvom ultranacionalista Radovana Karadžića... je v svojem političnem stališču zagovarjala etnično delitev Bosne in Hercegovine in njeno zanikanje. Pravzaprav se je odločila slediti Miloševićevemu političnemu projektu ustvarjanja „velike Srbije“.

SDS je aprila 1992. leta samovoljno zapustila Parlament BiH in začela vojaške aktivnosti ob obleganju Sarajeva, aprila 1992. leta. Sledilo je nasilno preganjanje civilnega prebivalstva: Bošnjakov in Hrvatov z območja Bosne in Hercegovine, na katerem naj bi se oblikovala Republika srbskega naroda.

II Daytonski mirovni sporazum je označil zgodovinsko prelomnico, saj je bil z njegovim podpisom ustavljen mir v BiH in se je začela izgradnja miru... Kot splošen sporazum o miru Daytonski mirovni sporazum vsebuje vojaški in civilni vidik. Poleg tega Daytonski mirovni sporazum vsebuje Ustavo Bosne in Hercegovine v obliki Aneksa IV. S to ustavo je Bosna in Hercegovina postala nefunkcionalna država, saj se vse institucije izvajajo in oblikujejo na etnični osnovi, kar vodi do blokad pri parlamentarnem odločanju... Vojaški vidik Daytonskega mirovnega sporazuma so izvedle mednarodne mirovne vojaške sile v obliki mandata sil Nata, da na terenu ločijo sprti vojski in omogočijo prost prehod in varnost državljanov Bosne in Hercegovine.

Glede civilnega vidika Daytonskega mirovnega sporazuma je bila vzpostavljena institucija Visokega predstavnika mednarodne skupnosti. Ta institucija je bila v Daytonskem mirovnem sporazumu utemeljena v vlogi vrhovnega avtoriteta za razlago Daytonskega mirovnega sporazuma v procesu njegovega izvajanja. Vsi dosedanji opravljavci vloge Visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini so bili kadri iz Evropske unije. Od leta 1996. do 2018. leta so funkcijo Visokega predstavnika mednarodne skupnosti opravljali: Carl Bildt, Karl Biedenkopf, Wolfgang Petritsch, Paddy Ashdown, Christian Schwarz-Schilling, Miroslav Lajčák in Valentin Inzko, čigar mandat še traja.

Gre za stabilen razvoj državnosti Bosne in Hercegovine kot ene evropskih držav, katere razvoj v miru je sestavni del ohranjanja miru na zahodnem Balkanu in v Evropski uniji kot celoti.

III Zastoj v izvajanju procesa integracije BiH v EU od 2008. do 2015. leta

Strateško opredelitev za integracijo Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in zvezo NATO je Bosna in Hercegovina opredelila v Parlamentarni skupščini in Predsedstvu Bosne in Hercegovine od leta 1999. do 2000. leta. Od takrat se izvajajo reforme, ki omogočajo približevanje Bosne in Hercegovine članstvu v EU in zvezi NATO. Več reform je bilo izvedenih za izpolnitev pogojev za članstvo Bosne in Hercegovine v Evropski uniji do leta 2008. Tega leta je Bosna in Hercegovina podpisala Sporazum o pridruževanju in stabilizaciji z Evropsko unijo. Med najpomembnejšimi reformami so ustanovitev Uprave za neposredno obdavčevanje, nato ustanovitev sodišča in tožilstva Bosne in Hercegovine ter ustanovitev obveščevalno-varnostnih služb na državni ravni. Glede izgradnje državnih institucij Bosne in Hercegovine izstopa nadgradnja zmogljivosti Sveta ministrov Bosne in Hercegovine. Od treh ministrstev, kolikor jih je imel Svet ministrov leta 1997, ima Svet ministrov od leta 2005 devet ministrstev. Krepitev institucionalne zmogljivosti države Bosne in Hercegovine je bila izvedena s posredovanjem angažmaja Visokega predstavnika mednarodne skupnosti in razglasitvijo zakonov na podlagi Bonskih pooblastil.

Zastoj v izvajanju procesa integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo je trajal od leta 2008 do 2015. leta. Pravzaprav je na splošnih parlamentarnih volitvah leta 2006 obnovljena nacionalistična retorika voditeljev političnih strank. Izstopila je radikalna retorika Milorada Dodika, vodje Zveze neodvisnih socialdemokratov v Republiki Srbski. Znotraj te nacionalistične retorike je bila sprožena ideja referenduma državljanov Republike Srbske za odcepitev od Bosne in Hercegovine. Čeprav možnost odcepitve Republike Srbske od Bosne in Hercegovine nima ustavne možnosti, se v političnem delovanju Milorada Dodika obnavlja. Pri tem se prav tako izraža nezaupanje v državo Bosno in Hercegovino in njene institucije. Pogosto se trdi, da je Bosna in Hercegovina konstrukt mednarodne skupnosti in da ni vzdržna. Poleg tega se poudarja nemožnost skupnega življenja Srbov z Bošnjaki in Hrvati. Takšen pristop Milorada Dodika, vodje SNSD kot vladajoče stranke v Republiki Srbski, je ustvarjal vzdušje nezaupanja med strankami v Federaciji BiH in strankami v Republiki Srbski. Vse to je privedlo do zmanjšanja tujih naložb ter povečanja brezposelnosti in revščine državljanov. Državljani so se v začetku leta 2014 odločili za upor. Odstavljeni so bili premieri vlad kantonov v Sarajevu, Tuzli, Zenici in Bihaću. Izveden je bil tudi poskus požiga stavbe Predsedstva BiH v Sarajevu kot simbola državne obstojnosti Bosne in Hercegovine. Nastala je splošna zaskrbljenost nad stanjem v Bosni in Hercegovini, vključno z zaskrbljenostjo v institucijah Evropske unije.

Britansko-nemška pobuda je omogočila, da so se združile tako vladajoče kot opozicijske parlamentarne stranke v podporo Reformski agendi, ki jo je začela Evropska unija. Po tem je leta 2016 vložena vloga države Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji. Konec leta 2016 je Bosni in Hercegovini bil izročen Vprašalnik Evropske unije z več kot 3000 vprašanji. Več kot leto dni so organi Bosne in Hercegovine pripravljali odgovore na vprašanja iz vprašalnika EU. Pričakuje se, da bo Evropska komisija med letom 2018 podala mnenje o odgovorih BiH na vprašanja iz vprašalnika. Če bo mnenje Evropske komisije pozitivno, bi Bosna in Hercegovina lahko v začetku leta 2019 dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji...

IV Možne nevarnosti za BiH zaradi geopolitičnega vpliva Rusije in Turčije

Nove nevarnosti zaradi zastoja Bosne in Hercegovine pri izvajanju procesa integracije v Evropsko unijo in zvezo NATO se pojavljajo leta 2012 zaradi vse večje prisotnosti in geopolitičnega vpliva Ruske federacije in Republike Turčije na družbene in politične procese v Bosni in Hercegovini. Republika Turčija izvaja ekonomske in kulturne dejavnosti. Ruska federacija vse bolj kaže geopolitične pretenzije za prostor zahodnega Balkana. V osnovi strategije Ruske federacije je oviranje uspešne integracije držav zahodnega Balkana in s tem Bosne in Hercegovine v članstvo Evropske unije in članstvo v zvezi NATO. Ruska federacija je s svojim vplivom oddaljila Republiko Srbijo od možnega članstva v zvezi NATO. Hkrati je Ruska federacija spodbudila vodstvo Republike Srbske, da je oktobra 2017. leta Narodna skupščina Republike Srbske sprejela Resolucijo o vojaški nevtralnosti Republike Srbske. S tem se neposredno uničuje strateško vzpostavljena pot države Bosne in Hercegovine za sprejem v članstvo zveze NATO. Svoj vpliv na Republiko Srbsko Ruska federacija dosega preko Milorada Dodika, predsednika Republike Srbske, kateremu ta vpliv pomaga krepiti moč in ostati na oblasti. Poleg tega predstavnik Ruske federacije v Upravnem odboru Sveta za implementacijo miru na vseh sejah izpostavlja svoje mnenje zaradi nestrinjanja z drugimi državami. Na ta način se spodbuja Republika Srbska k uničevanju izgradnje in delovanja institucij države Bosne in Hercegovine.

Ruski in turški vpliv na proces razvoja Bosne in Hercegovine bo še večji in z več posledicami za integracijo Bosne in Hercegovine v EU in NATO, če institucije Evropske unije in članice zveze NATO ne sprejmejo nove strategije in politike pospešitve integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in zvezo NATO.

Vse neskladnosti in blokade pri parlamentarnem odločanju je odpravljal Visoki predstavnik mednarodne skupnosti s svojimi odločitvami na podlagi Bonskih pooblastil. Od leta 1997 do 2009 je Visoki predstavnik sprejel 800 odločitev. Razglasil je tudi 145 zakonov, na podlagi katerih so bile izvedene reforme in izpolnjeni pogoji, da je Bosna in Hercegovina leta 2008 podpisala s Evropsko unijo Sporazum o pridruževanju in stabilizaciji. S tem je proces integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo dobil novo dimenzijo.

...Predvideva se, da bi status kandidatke za članstvo v EU Bosna in Hercegovina po predaji odgovorov na vprašalnik EU lahko dobila leta 2019... Če ne bi bili najdeni geopolitični in strateški rešitvi za pospešitev integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, obstaja nevarnost, da se okrepi geopolitični vpliv Ruske federacije na družbeni razvoj Bosne in Hercegovine. Ruski vpliv otežuje integracijo Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo in zvezo NATO, s spodbujanjem Republike Srbske k separatističnim idejam in blokadam državnih institucij Bosne in Hercegovine v procesu izvajanja evroatlantskih integracij. Treba je upoštevati, da postopoma narašča tudi geopolitični vpliv Republike Turčije na kulturni in politični razvoj Bosne in Hercegovine.

Veliko nevarnost za destabilizacijo ekonomskega in političnega razvoja Bosne in Hercegovine ter njeno geopolitično stabilnost predstavlja pojav množičnega izseljevanja mladih izobraženih ljudi iz Bosne in Hercegovine. Letno se zaradi brezposelnosti iz Bosne in Hercegovine v evropske države izseli več deset tisoč mladih ljudi.

Te nevarnosti za Bosno in Hercegovino je mogoče preprečiti s spremembo strategije institucij Evropske unije glede vprašanja pospešitve integracije BiH v EU, ker Bosna in Hercegovina ni enaka Srbiji ali Črni Gori in Makedoniji. Bosna in Hercegovina je postkonfliktna družba. Vojna je uničila ekonomsko osnovo eksistence njenih državljanov in njene državne institucije naredila krhke, zaradi česar so upočasnjene in nemočne za izvajanje reform, s katerimi se izpolnjujejo pogoji za članstvo v Evropski uniji.

Evropska unija na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma, preko svojega posebnega predstavnika, ima pooblastila in odgovornost, da se izgradnja miru v Bosni in Hercegovini izvaja v geopolitičnem okviru evroatlantskih integracij.

Zato je nujno vzpostaviti dve predpostavki za pospešitev integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo. Predpostavki se pojavljata v dveh smereh. Prva je: institucije Evropske unije: Parlament, Komisija in Svet Evropske unije ustvarijo politični konsenz o izvajanju reform za članstvo v EU s posredovanjem evropskega komisarja za zunanjo politiko in varnost. Na tej podlagi bi institucije Evropske unije učinkovito pomagale izvajanju reform.

Druga predpostavka za pospešitev integracije Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo se pojavlja v obliki strateškega političnega projekta, da parlamentarne stranke, ki na volitvah jeseni 2018. leta dobijo 10 % ali več zaupanja volilnega telesa, pristopijo k oblikovanju široke koalicije za evropsko pravno državo Bosno in Hercegovino in dosežejo članstvo BiH v EU do leta 2026. Tako bi se združile politične energije za uresničitev volje državljanov, da njihova država postane članica EU. Če se integracijski proces Bosne in Hercegovine ne pospeši z novim odnosom institucij Evropske unije in novim odnosom parlamentarnih političnih strank, bo država Bosna in Hercegovina ekonomsko še naprej šla v revščino in skozi ekonomsko migracijo prebivalstva izgubljala osnovo za svoj uspešen razvoj. Kajti integracija Bosne in Hercegovine v EU hkrati pomeni njeno notranjo integracijo in ekonomski prosperitet.

Evropska unija ima ekonomsko in politično moč, ima vlogo pri izvajanju Daytonskega mirovnega sporazuma, ima interes integrirati države zahodnega Balkana v družino držav EU, vendar potrebuje tudi nov odnos in novo strategijo za pospešitev integracije Bosne in Hercegovine v EU, ker novi konflikti v Bosni in Hercegovini lahko destabilizirajo mir na zahodnem Balkanu in v Evropi.