Mira Tuka: Ubili so mi sina, tožilstvo pa pravi, da nihče ni kriv

(Patria) - Enaindvajsetletni Valentin Vujica iz Kiseljaka je umrl 21. decembra 2017 med delom v podjetju Stamal d.o.o. v Kreševu.
Dve leti pozneje Valentinova mati Mira Tuka izraža svoje nezadovoljstvo in ogorčenje nad delom Tožilstva Srednjobosanskega kantona, saj je bila na koncu sprejeta odločitev o neizvedbi preiskave. Mati preminulega mladeniča poudarja, da so njenega sina “spekli in razrezali, tožilstvo pa pravi, da nihče ni kriv“.

Tudi odvetnik družine Tuka Almin Dautbegović je posredoval pritožbe zaradi obvestila o neizvedbi preiskave na vse naslove, družina preminulega Vujice pa upa, da bo resnica ugotovljena. 
Mati Mira sumi, da je bil njen sin umorjen, ter da sta Tožilstvo in pristojni tožilec Šemsudin Fuško zamudila priložnost, da raziščeta vsak njen sum.

„Od tožilca sem zahtevala kopijo izvida obdukcije mojega sina, zahtevala sem fotografije, posnete na kraju smrti v podjetju Stamal Kreševo. Zahtevam tudi izvedensko mnenje o oblačilih ter izvid krvi, opravljen na Zvezni upravi policije v Sarajevu, in naj mi pojasni, zakaj ni bil zaslišan oseb, ki so bile prisotne, ko so mojega sina našli mrtvega v stroju“, pravi Tuka za Patrijo.

Izraža sum in javno govori o svojih spoznanjih, da je bil njen sin v stroju brez oblačil, ter se sprašuje, zakaj enega škornja njenega sina nikoli niso našli in zakaj je jakna pred strojem ležala na tleh.

Potisnjen v stroj

„Sumim, da so ga na silo odpeljali in potisnili v stroj, saj če je sam snel jakno, zakaj jo je tako vrgel. Letev, ki so jo našli pri stroju, ni bila vzeta kot dokaz, z njo pa je bil moj sin udarjen po hrbtu in glavi. Tako je padel v koš, na katerem ni bilo zaščitne mreže in ograje. Zakaj tožilec ni preveril vseh mojih navedb in policijskega zapisnika, ki je bil zavržen. Kdo bi še samoiniciativno vstopil v prižgan stroj. Ne vem, kdo se skriva in zakaj“, poudarja Tuka in dodaja, da je njen sin prejemal grožnje, vendar Tožilstvo ni želelo preiskati njegovega mobilnega telefona.

Dautbegović je v pritožbi navedel, da Tožilstvo svojo odločitev utemeljuje le pavšalno, navajajoč, da je podjetje BFS d.o.o. Sarajevo spoštovalo predpise s področja varstva pri delu na kraju, kjer je pokojni opravljal dela, pri katerih je utrpel poškodbe in zaradi njih umrl. 

„Zakaj bi sofisticirana in izobražena oseba vstopila v stroj brez opreme in orodja. Ta stroj je, kot smo navedli v ugovorih, imel dvojni namen, vendar ni imel uporabnega dovoljenja“, poudarja Dautbegović.

Namreč, po izjavi delavca, ki je vzdrževal stroje, Kasima Čelinkovića, ključavničarja, ki je delal kot ključavničar v istem podjetju, je bil namen zadevnega stroja spremenjen, oziroma je ta po potrebi začel opravljati tudi drugo funkcijo, tj. spremenjen mu je bil tehnološki proces dela. Stroj je bil po potrebi podjetja improviziran. Namreč, prvotno je bil le stroj za drobljenje in mletje kamna, naknadno pa mu je bil namen spremenjen tako, da je postal tudi stroj za sušenje lesa in pilotov.

Odvetnik jasno navaja, da je Tožilstvo taksativno naštelo, da so bili predpisi spoštovani, kar je razvidno iz Zapisnika o inšpekcijskem nadzoru Ministrstva za gospodarstvo ter iz izjave priče inšpektorja Ministrstva za gospodarstvo SBK Hasana Hrnjića.

Zapisnik o procesu

„Tožilstvo zlahka spregleda dejstvo, da je bil Zapisnik o opravljenem pregledu za delo izdan novembra 2015. Spregledali so tudi dejstvo, da je bil na tem stroju spremenjen tehnološki proces dela“, poudarja odvetnik Dautbegović.

V konkretnem primeru tožilstvo torej sploh ni ugotovilo, kaj je pokojni dejansko počel na tem stroju. Tožilstvo prav tako sploh ni ugotovilo, ali je pokojni med nesrečo opravljal naloge svojega delovnega mesta? Kaj je v kritičnem trenutku počel v „košu“?

Oziroma kakšen je bil opis del na njegovem delovnem mestu „Operater sistema za hidratacijo“, na katerega je bil razporejen. Ali je sploh moral vstopiti v stroj, da bi odpravil to napako, in ali je to njegovo delo?

Namreč, v Pogodbi o zaposlitvi, po kateri je pokojni opravljal dela, je bil razporejen na delovno mesto „Operater sistema za hidratacijo“, pri čemer se za pomembnejša dela delovnega mesta šteje zlasti nadzor in vodenje proizvodnega procesa. 

„Upravičeno se postavlja vprašanje, zakaj bi ponesrečeni samoiniciativno vstopil v prižgan stroj, za katerega je vedel, da je pokvarjen in da so v njem noži, če to ne spada v opis del in nalog njegovega delovnega mesta“, poudarja Dautbegović in dodaja, da v konkretnem primeru niso bile v celoti ugotovljene bistvene okoliščine in dejansko stanje, navedeni razlogi pa niti podana obrazložitev niso ustrezni in zadostni.