Ministri iz trojke zavrnili, da ne bi oporekli osebno stališče Borjane Krišto o bh. agentih v Strasbourgu: 'Sodba Kovačević' pod vprašajem!

(Patria) - Namestnik predsedujočega Sveta ministrov BiH Zukan Helez ne bo obvestil Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, da je stališče Borjane Krišto o statusu bh. agentk njeno osebno stališče in ne stališče Sveta ministrov BiH.

To je v izjavi za Istraga.ba potrdil tudi sam minister Helez, rekoč, da se je "dogovoril z ministrom za človekove pravice Sevlidom Hurtićem o vsem".

"Poslal je Hurtić, to je njegova pristojnost. Tako je bilo dogovorjeno, da ne izpademo neresni", je dejal Helez, piše Istraga.ba.

Sevlid Hurtić pa pravi, da ne obstaja noben dogovor o pošiljanju pisma v Strasbourg in da pričakuje, da bo to storil Helez kot namestnik predsedujoče Krišto, ki je samoiniciativno poslala obvestilo Evropskemu sodišču za človekove pravice, v katerem je navedla, da imata Monika Mijić in Harisa Bavčić legitimnost za zastopanje BiH v zadevi Kovačević.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je sredi oktobra od Sveta ministrov BiH zahtevalo, naj se izjasni, ali sta imeli Monika Mijić in Harisa Bavčić aktivno legitimacijo, ko sta brez predhodnega stališča Sveta ministrov 19. septembra poslali Zahtevo za revizijo sodbe ESČP v zadevi Slaven Kovačević proti BiH. Čeprav je bilo predlagano, da se Svet ministrov BiH izjasni o tem vprašanju ESČP, se je predsedujoča Borjana Krišto odločila, da bo sama samoiniciativno poslala odgovor. V tem odgovoru je Krišto seveda podprla stališči Monike Mijić in Harise Bavčić ter tako dejansko legalizirala pritožbo. Bošnjaški ministri v Svetu ministrov BiH zdaj nočejo obvestiti sodišča, da je to osebno stališče predsedujoče Krišto in ne stališče Sveta ministrov BiH.

To je prvič, da Bosna in Hercegovina zahteva revizijo katere koli odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanaša na volilno zakonodajo – oziroma ustavno ureditev.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da je bilo Slavenu Kovačeviću kot volivcu in državljanu Sarajeva odvzeta pravica, da glasuje za kandidata za člana Predsedstva BiH iz Republike Srbske. Sodišče je ugotovilo, da je Predsedstvo BiH državna institucija in da bi morali imeti vsi državljani pravico voliti vse člane Predsedstva BiH. S tem je sodišče dejansko ugotovilo, da je poleg etnične diskriminacije v BiH v veljavi tudi teritorialna diskriminacija. Da bi se ta diskriminacija odpravila, je nujno imeti eno volilno enoto pri izbiri članov Predsedstva BiH in delegatov v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH.

Nezadovoljne s temi odločitvami so bh. agentki Monika Mijić (HDZ) in Jelena Cvijetić (SNSD) poslali zahtevo za revizijo. Agentka Harisa Bavčić ni podpisala te pritožbe, čeprav je, kot izvemo, podprla sodelavki pri sestavljanju zahteve za revizijo.

V skladu s Poslovnikom Evropskega sodišča za človekove pravice o zahtevi za revizijo odloča Veliki senat, ki ga sestavlja sedemnajst sodnikov. Prvotno odločitev je, spomnimo, sprejelo sedem sodnikov. Glasovali so v razmerju 6:1. Edina, ki je nasprotovala prvotni odločitvi, je bila avstrijska sodnica Gabriele Kucsko-Stadlmayer. Prav na njenem ločenem mnenju sta agentki Mijić in Cvijetić utemeljili svojo pritožbo.

Da bi zahteva za revizijo sploh prišla pred Veliki senat sedemnajstih sodnikov, je nujno, da njeno utemeljenost najprej ugotovi Odbor petih sodnikov.

V tem Odboru po funkciji sedi predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice ter dva podpredsednika. Poleg njih sta še dva sodnika, ki se izmenjujeta in sta izbrana med sodniki iz preostalih oddelkov. Pri obravnavi zahteve za revizijo sodbe v Odboru ne bo nobenega sodnika, ki je sodeloval pri sprejemanju prvotne odločitve.

Prav s to zahtevo za revizijo nameravajo voditelji SNSD in HDZ ob tihem soglasju Naše stranke, NiP in SDP razveljaviti odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, ki je ugotovilo, da v BiH poleg etnične obstaja tudi teritorialna diskriminacija. Z izvršitvijo te sodbe bi se BiH dodatno približala EU.

Po informacijah Istrage so se uradniki Republike Hrvaške in OHR angažirali, da Evropsko sodišče prek Velikega senata izpodbije prvotno odločitev.