Mini Šengen - balkanska Skandinavija: Ekonomija proti delitvam

Piše: Rasim Belko

---

Projekt mini Šengen je v zadnjih mesecih razburkal regionalne duhove, a tudi na svetlo privlekel nacionalistične miši. Velika Albanija in Velika Srbija, to bo rezultat tega projekta, so menili posamezniki na Kosovu in v Bosni in Hercegovini. Če bi imeli prav, bi Kosovo izginilo, Bosna in Hercegovina pa bi bila prepolovljena. 

Toda, sodeč po stališčih tistih, ki živijo v realnem času ekonomije in podjetništva, bi mini Šengen lahko bil luč na koncu temačnega regionalnega predora. 

Že sama dejstva, da sta pobudnika dogovora albanski premier Edi Rama in srbski predsednik Aleksandar Vučić, vzbujata upanje. Tega upanja v desetletjih za nami ni bilo, saj sta srbski in albanski politik zapravljala čas z obtožbami, žalitvami, grožnjami. 

Dvojici Rama - Vučić se je pridružil eden redkih videnih političnih vizionarjev Zahodnega Balkana, premier Severne Makedonije Zoran Zaev. Spremenil je ime države na zahtevo Evropske unije, ki mu je na koncu vrnila klofuto. Zaev ni nekdo, ki bi tarnal, spoznal je, kaj lahko mini Šengen prinese, in se pridružil projektu. 

Izven projekta so za čredo ostale BiH in Črna Gora ter Kosovo. Res je, da se je črnogorski predsednik Milo Đukanović udeležil zadnjega srečanja v Tirani o projektu balkanskega Šengena. Predsednik Črne Gore je v medijskih nastopih navajal, da je zmeden glede projekta in se sprašuje, ali bo ta projekt nadomestilo za evropske integracije. Đukanović torej zaradi evropske poti še vedno nasprotuje malemu Šengenu. 

Podobno kot črnogorski predsednik razmišlja tudi nekdanji premier BiH Denis Zvizdić, ki je po regionalnem srečanju v Ohridu dejal, da se morajo o vsem izreči institucije BiH in da ne želi, da bi mini Šengen nadomestil evropsko pot države. 

Kosovo se očitno upira temu projektu, ker ga je sprožil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Zaradi vsega je politični establišment Kosova vstopil v verbalni spor s predstavniki Albanije. 

Od projekta bi, sodeč po napovedih, imeli korist državljani in gospodarstveniki. Torej tisti, ki vedo, kako ure čakati na mejah. Gospodarstveniki še posebej. Mini Šengen bi koristil gospodarstvom držav, ki vstopijo v projekt, saj bi bila menjava blaga veliko lažja. 

Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)
Ljubljana v pogovoru za agencijo Patria meni, da je vsako pobudo treba preučiti in analizirati ter ovrednotiti, pri tem pa pokazati vizionarstvo. 

“Na teh prostorih se večinoma oziramo na preteklost, deloma na sedanjost, prihodnosti pa kot da ni! Ideja o Skupnosti premoga in jekla, ki je predhodnica današnje Evropske unije (EU), je na začetku združila le šest držav, danes pa EU šteje 28 držav članic. Vendar pa so takrat obstajali politični voditelji vizionarji in so se lotili projekta združevanja Evrope. Namerno poudarjam te podatke, ker je ideja o t.i. malem Šengenu dočekana ‘na nož’ v enem delu regije, pa tudi znotraj posameznih držav, ki so pobudnice iniciative”. 

Bećirović dodaja, da je dejstvo, da regija nima vidnega napredka, čeprav je od tragičnih spopadov minilo več kot 25 let. 

“Države ne samo da stagnirajo, ampak nazadujejo, medtem ko večina sveta z neverjetno hitrostjo napreduje. Morda se komu to ne bo všeč, vendar so pobudniki iniciative, predsednik Srbije Aleksandar Vučić ter premierja Severne Makedonije in Albanije Zoran Zaev in Edi Rama, s to iniciativo pokazali vizionarstvo, a si pridobili nove nasprotnike v svojih državah in tudi v delu mednarodne skupnosti. Ko gre za iniciativo t.i. malega Šengena, se je treba voditi z racionalnimi, ne pa z nacionalnimi/šovinističnimi razlogi in čustvi. Čustva nikjer niso prinesla splošnega napredka. Podatki Svetovne banke kažejo, da se na mejnih prehodih v regiji zaradi čakanja izgubi 26 milijonov ur, da se lahko blagovna menjava izboljša za 10 milijard evrov”, poudarja Bećirović. 

Kot pravi, lahko države z racionalizacijo in učinki sodelovanja v mini Šengenu zagotovijo dodatne prihodke od 500 milijonov evrov do 1,5 milijarde evrov, odvisno od velikosti države. 

“Iniciative ni enostavno uresničiti, a če obstaja politična volja, je tudi to mogoče. Zdravorazumsko gledano, naj bi iniciativa vsem prinesla izboljšanje. Ko gre za BiH in iniciativo, se postavlja vprašanje projekta t.i. velike Srbije, na drugi strani se omenja t.i. velika Albanija, nekje se omenjata oba projekta. Z povezovanjem bo vsak lahko živel v svojem kulturnem korpusu, a v okviru svoje države. Arhitektura meja na Balkanu je končana. Poleg racionalnih učinkov so pomembni tudi tisti nevidni, to je končno sprostitev odnosov, povezovanje ljudi na teh prostorih in izboljšanje sodelovanja. To ne ustreza enemu delu mednarodne skupnosti, pa tudi državam EU, ker bo to izboljšalo regionalno ekonomsko sodelovanje, kar bo zmanjšalo prostor za njihova podjetja. Pri tem je pomembna močna podpora ZDA tej iniciativi. Če želijo politični voditelji v BiH zagotoviti boljše življenje in blaginjo za svoje državljane in državo, se morajo pridružiti iniciativi in iz nje potegniti čim več koristi. Postavlja se vprašanje, zakaj se bh. politični voditelji do zdaj niso lotili kakšne pragmatične regionalne iniciative. Tega niso storili niti znotraj BiH”, navaja Bećirović v pogovoru za Patrijo.

Dobrobit, ki bi jo prinesel mini Šengen, poudarjajo tudi analitiki, ki menijo, da ne bo zaživel. 

“Seveda je to dobro in da bi bilo treba te meje, ki veljajo za navadne ljudi, ne pa za kriminalce, preprodajalce, tihotapce, že zdavnaj odpraviti. Velika bi bila korist za navadne ljudi iz teh držav, da bi omogočili lažje in hitrejše potovanje, velika bi bila korist tudi za gospodarstvo, vendar je to nekaj, v kar ne verjamem, da se bo v bližnji prihodnosti zgodilo, ker imamo v regiji veliko večjih problemov. Velika so nesoglasja med državami in voditelji, ne bi pa rekel med narodi”, je nedavno za Al-Jazeera Balkans dejal ekonomski analitik Mijat Lakićević.

Zdi se, da je na Balkanu najtežje biti pobudnik napredka. Vizionarji so skozi zgodovino naših prostorov morali bežati daleč od doma, da bi človeštvu olajšali življenje in prinesli napredek. Tiste, ki so ostajali, smo zlahka porabili. 

Med drugim tudi zaradi takšnega mentaliteta je bila ta iniciativna dočekana na nož. Deloma so negativne reakcije spodbujene iz sedeža Evropske unije, pa tudi iz njene članice Hrvaške. To je ista tista unija, ki je Albaniji in Severni Makedoniji pred nosom zaloputnila vrata hodnika, ki vodi v članstvo Evropske skupnosti. 

A danes jim je zgodba o združevanju večjega dela Zahodnega Balkana v napoto. In to je razumljivo. Vsi vemo, da Evropski skupnosti ni ustrezala tista balkanska, jugoslovanska skupnost. Konkurenčnost Balkana bo zmanjšala manevrski prostor zahodnjaškim gospodarstvom, ki že leta iz Balkana izčrpavajo tisto, kar je vredno, in puščajo pustoš.

Projekt mini Šengena ima za Bosno in Hercegovino tudi posebno vlogo. Namesto posebnih vezi njenega entiteta Republike Srbske, bi imela BiH sedaj posebne vezi z državami v okolici in bi bila njihov enakopraven partner. Ker v situaciji, ko RS in Srbija imata posebne vezi, ki se najpogosteje uporabljajo v dnevno-politične namene in dvigajo žolč vsem, ki si želijo BiH suvereno in neodvisno, ter v političnem trenutku, ko BiH ne priznava Kosova, bi bilo treba oblikovati posebne in vzporedne vezi FBiH s Kosovom. 

Ker je splošno politično vzdušje v Federaciji veliko bolj naklonjeno priznanju Kosova. Zakaj potem v takšni situaciji ne bi bili povezani, na primer s posebnimi ekonomskimi vezmi, pri katerih gospodarstvo FBiH ne bi trpelo zaradi kosovskih taks. 

Vendar pa Bećirović meni, da so takšne vezi FBiH in Kosova sedaj nepotrebne. 

“Nepotrebne so tudi obstoječe posebne vezi v regiji. EU bo ob približevanju držav regije članstvu v EU zahtevala ukinitev posebnih vezi, ker nobena država članica EU nima posebnih vezi z drugimi državami ali deli drugih držav. Takšne ideje se lahko uporabljajo za proizvajanje trme in/ali morebitna medsebojna obračunavanja v regiji. Treba se je izogibati napetostim in delati na bolj zagotovljeni in boljši prihodnosti za vsakega državljana, državo in regijo”, poudarja direktor IFIMES-a.

Torej, politični voditelji BiH in njene institucije, če že niso sposobni spodbujati regionalnega povezovanja, bi morali že sedaj biti pripravljeni pridružiti se iniciativam, ki bodo našo ekonomijo, na steklenih nogah, dvignile na višje ravni. 

Povezovanje, unije in zaveze so mnoge regije spremenile v zemeljske raje. Na Zahodnem Balkanu smo predolgo govorili o razpadu Jugoslavije, spopadih, agresijah in vojnah. Čas je, da to pustimo v zgodovinskih učbenikih, generacijam, ki prihajajo, pa zapustimo neko složno skupnost, katere cilj bo, da se ne tekmujemo z neperspektivnimi državami Afrike, ampak da se sistem Skandinavije ustvari nekoliko južneje.

Čas je, da v balkanskem sodu smodnik zamenjamo s plodno zemljo in generacijam, ki prihajajo, utiramo boljšo prihodnost.