Minske naprave še vedno ogrožajo državljane po vsej BiH, Hrvaška pripravljena pomagati pri razminiranju

(Patria) - Po zadnjih razpoložljivih podatkih znaša površina, sumljiva glede min, v Bosni in Hercegovini približno 774 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka celotnega ozemlja države.

Obseg tega problema potrjujejo tudi humanitarni kazalniki. Od konca vojne do danes je bilo v Bosni in Hercegovini zabeleženih skupno 1.782 žrtev min, od tega je 625 oseb umrlo. Hkrati se ocenjuje, da približno 93.000 prebivalcev Bosne in Hercegovine v 110 občinah še vedno živi v neposredni bližini območij, sumljivih glede min, in je neposredno izpostavljenih tveganju.

Proces razminiranja dodatno otežujejo omejena domača finančna sredstva ter postopno zmanjševanje mednarodne donatorske podpore, deloma tudi zaradi spremenjenih globalnih varnostnih razmer.

V tem kontekstu je Svet ministrov BiH na predlog Ministrstva za civilne zadeve BiH med letom 2024 sprejel odločitev o odobritvi večletne kapitalske naložbe za obdobje od 2025. do 2027. leta v višini dveh milijonov konvertibilnih mark. S tem so bili prvič iz državnega proračuna Bosne in Hercegovine zagotovljeni znatnejši finančni viri za projekte razminiranja.

Prav tako je Ministrstvo za civilne zadeve BiH sprožilo postopek sprejetja novega zakona o protiminskem delovanju, ki predvideva, da se za razminiranje zagotovi najmanj 0,2 odstotka letnega proračuna institucij BiH, entitet Federacije BiH in Republike Srbske.

Prav proces razminiranja je bil tema sestanka ministrice za civilne zadeve Bosne in Hercegovine Dubravke Bošnjak in podpredsednika vlade ter ministra za notranje zadeve Republike Hrvaške Davorja Božinovića, na katerem so govorili o možnosti podpore Republike Hrvaške Bosni in Hercegovini pri procesu razminiranja.

Medtem ko območja, sumljiva glede min, v Bosni in Hercegovini še tri desetletja po koncu vojne predstavljajo varnostni, humanitarni in razvojni izziv za našo državo, je Republika Hrvaška februarja letos uspešno zaključila proces razminiranja v skladu z Ottawsko konvencijo, s čimer je postala država brez minske nevarnosti.

Ministrica Bošnjak je poudarila, da je vprašanje razminiranja predvsem vprašanje varnosti, pa tudi predpogoj za razvoj lokalnih skupnosti, kmetijstva, turizma in gospodarstva kot celote.

„Hrvaška je prestala dolgo in zahtevno pot razminiranja in prav zato so izkušnje Republike Hrvaške, strokovni kapaciteti in institucionalni modeli lahko izjemno dragoceni za Bosno in Hercegovino. Vsak odstranjen meter minske nevarnosti pomeni več varnosti in več prostora za razvoj,“ je dejala ministrica Bošnjak.

Minister Božinović je poudaril, da Hrvaška razume težino problema, s katerim se sooča BiH, ter izrazil pripravljenost za strokovno in tehnično pomoč.

„Republika Hrvaška je pripravljena deliti svoje znanje, izkušnje in kapacitete. Razminiranje je moralna obveznost do žrtev in njihovih družin,“ je dejal minister Božinović.

Spomnil je, da je Republika Hrvaška po skoraj treh desetletjih zahtevnega procesa uspešno zaključila razminiranje v skladu z Ottawsko konvencijo, pri čemer je bilo odstranjenih skoraj 107.000 minsko-eksplozivnih sredstev in 470.000 neeksplodiranih sredstev.

Podpora Hrvaške pri razminiranju Bosne in Hercegovine bi obsegala izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja, vključno z možnostjo angažmaja hrvaških deminerskih kapacitet v Bosni in Hercegovini, tehnično pomoč, institucionalno sodelovanje in skupne projekte. Takšno sodelovanje bi lahko znatno prispevalo k pospešitvi procesa odstranjevanja minske nevarnosti, krepitvi varnosti prebivalstva in ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj območij, ki se nahajajo na območjih, sumljivih glede min.

„Naš ključni cilj ostaja Bosna in Hercegovina brez min. Razminiranje je ena od prednostnih nalog ministrstva in bomo še naprej vlagali maksimalne napore, da bi pospešili odstranjevanje zadnje minske nevarnosti v naši državi. Razminiranje v BiH je kompleksen in finančno zelo zahteven proces, ki je odvisen od velikega števila udeležencev in ki ga Bosna in Hercegovina v tem trenutku ne more izvesti brez pomoči donatorjev,“ je dejala ministrica Bošnjak.