Miloševićev režim je plačal storilce genocida, obtožene v Haagu

17. marca 2001 je urad takratnega srbskega premierja Zorana Đinđića prejel poročilo štaba Jugoslovanske armade o 30. kadrovskem centru. Med drugim je poročilo navajalo, da je ta center Jugoslavije ustanovil 10. novembra 1993 z izvršnim ukazom Slobodan Milošević, takratni predsednik Zvezne republike Jugoslavije.

Center so sestavljali pripadniki Jugoslovanske armade, ki so bili razporejeni na ozemlje Republike Srbske. Poročila so potrdila njihov status do leta 2001, torej potrjujejo, da je vsem pripadnikom kadrovskega centra plačeval režim Miloševića med vojno agresijo na BiH, pa tudi 6 let po vojni.

Ta dokument je eden v nizu dokumentov, ki jih je Srbija pred 10 leti predala haaškim tožilcem pod pogojem, da so nekateri deli prikriti ali sploh ne uporabljeni.

Sporočilo, ki ga je Đinđiću poslal takratni načelnik štaba Jugoslovanske armade, general Nebojša Pavković, je predlagalo odstranitev 1.841 profesionalnih pripadnikov 30. kadrovskega centra iz proračuna Zvezne republike Jugoslavije, po čemer bi jih finančno podpirala vlada Republike Srbske.

Poleg tega je bilo poudarjeno, da so mesečni dohodki pripadnikov kadrovskega centra višji od dohodkov pripadnikov Jugoslovanske armade.

Seznam 1.841 pripadnikov 30. kadrovskega centra, ki jih je plačevala Srbija, ki jo je takrat vodil Vojislav Koštunica, je vključeval tudi haaškega obsojenca Ratka Mladića, generala Momirja Talića, ki ga je leta 1999 haaško tožilstvo obtožilo za zločine v BiH (umrl leta 2003), Radislava Krstića, obsojenega na 35 let zapora za genocid v Srebrenici, Novaka Đukića, obsojenega na 20 let za zločin v Tuzli...

Prav tako je bilo veliko tistih, ki so do leta 2001 prejemali plače iz srbskega proračuna kot pripadniki 30. kadrovskega centra Jugoslovanske armade. Danes so visoki častniki v oboroženih silah BiH, policiji in obveščevalnih agencijah na državni ravni in v RS.