Milinović in hrvaška kriza: Kakšne bodo posledice za HDZ BiH

Napisal: Haris Ljevo

Hrvaška HDZ se je v teh dneh znašla v nekakšni krizi, potem ko je eden od najvplivnejših in najmočnejših ljudi te stranke in hrvaške politične scene doslej, Darko Milinović, prišel pred sedež stranke v Zagrebu s štirimi avtobusi svojih privržencev iz Like v znak protesta zaradi odloga notranjih volitev.

Niso jim dovolili vstopiti v prostore stranke, in šele ko so jim potrdili, da naj bi volitve za vodstvo stranke potekale 9. septembra, so se z avtobusi vrnili nazaj v Liko.

Politični sekretar HDZ in minister za upravo Hrvaške Lovro Kuščević je dejal, da sam ne odloča o sankcijah, vendar meni, da bi Milinović in njegovi ljudje morali nositi sankcije. Hrvaški mediji pišejo, da bi Milinović celo lahko bil izključen iz stranke.

Nagađa se, da bi celo v skrajnem primeru lahko prišlo vprašanje obstoja vladajoče koalicije na oblasti. Namreč, HDZ s svojimi partnerji trenutno ima podporo 77 poslank in poslancev, medtem ko je minimalna večina 76.

Darko Milinović je po tem, ko je bil izvoljen za župana Liško-senjske županije na lokalnih volitvah, zamrznil svoj mandat v saboru in ga prepustil drugemu poslancu. Vendar pa po zakonu ima pravico aktivirati svoj mandat, če odstopi z mesta župana.

Z aktiviranjem poslanskega mandata bi prenehal biti župan. Ker še nista minili dve leti (lokalne volitve so bile lani), te funkcije ne bi mogel prevzeti namestnik župana, temveč bi šlo na izredne volitve. Darko Milinović je v najmočnejšem oporišču HDZ na Hrvaškem na lokalnih volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko so v nekaterih drugih županijah kandidati HDZ izgubljali celo proti neodvisnim kandidatom, kar samo govori o moči in političnem vplivu Milinovića.

Torej, če bi se Milinović odločil aktivirati poslanski mandat, ob primeru, da bo izključen iz stranke, bi lahko iz maščevanja proti tistim, ki so ga izključili, dvignil roko celo za rušenje vlade HDZ.

Če se zgodi, da ga izključijo iz stranke, za kar je prepričan, da se ne bo zgodilo, se bo vrnil v sabor in njegova podpora vladi ne bo brezpogojna. Milinović je tudi dejal, da usoda vlade ne temelji na njegovi roki, čeprav vsi vedo, da je večina tanka.

- Upam in želim si, da ta vlada ne bi bila odvisna od moje roke in da bi lahko imel proste roke kot neodvisni, če me izključijo, vendar upam, da se to ne bo zgodilo - je dejal Milinović.

Torej, kriza v HDZ Hrvaške je zelo resna, iz izkušenj pa vemo, da se vsaka kriza v Zagrebu odrazi tudi na HDZ BiH. Odnosi med dvema HDZ niso najboljši v zadnjih letih, čutili pa so se tudi nedavno med razpravo o ratifikaciji Istanbulske konvencije. Javna skrivnost je, kako bosanski HDZ vodi radikalnejšo in bolj konzervativno politiko od tiste, ki jo vodi vodja hrvaške HDZ Andrej Plenković, medtem ko je „našemu“ HDZ bližja politika, ki jo zastopajo Kolinda Grabar-Kitarović in radikalni krogi iz Katoliške cerkve in organizacij veteranov.

Kriza v HDZ Hrvaške lahko v veliki meri vpliva tudi na politično sceno Bosne in Hercegovine. Hrvaška HDZ je lahko vedno računala na neomajno podporo Hrvatov iz BiH na volitvah na Hrvaškem, kar bi se lahko odrazilo tudi na podpori HDZ BiH na prihodnjih volitvah v naši državi.

Ne smemo pozabiti, da je odnos hrvaške do bosanske HDZ že prej prišel pod vprašaj. Prejšnji predsednik HDZ Tomislav Karamarko je imel znatno boljše odnose s prejšnjim predsednikom HDZ 1990 Božom Ljubićem kot z Draganom Čovićem in HDZ BiH.

Kardinal Vinko Puljić je večkrat v zadnjem času posredno pozval politike, naj ne skrbijo dovolj za interese ljudstva, temveč za osebne interese, kar so mnogi razlagali kot kritiko Draganu Čoviću zaradi slabega odnosa do Hrvatov v RS in drugih delih BiH, kjer Čović in HDZ nimata absolutne oblasti.

Dragan Čović prav zaradi tega kot glavni cilj ima spremembe volilnega zakona BiH, ki bi mu zagotovile izvolitev v predsedstvo BiH, ker se zaveda, da med državljani BiH Hrvati, celo med tistimi v zahodni Hercegovini, več nima zagotovljene podpore kot prej. V tem leži vse bolj prisotna nervoza predstavnikov HDZ BiH.

Bosanska HDZ je vedno, do že omenjene situacije s Karamarkom in Ljubićem, imela brezpogojno podporo HDZ iz Zagreba in vrha Katoliške cerkve pri vseh političnih odločitvah.

Delitve med člani HDZ na Hrvaškem, najprej glede ratifikacije Istanbulske konvencije, zdaj glede Milinovića, se bodo nedvomno odrazile tudi na HDZ BiH in njihovo volilno telo v BiH.