Milenko Kreća: Alija Izetbegović je lahko sam vložil tožbo proti Srbiji leta 1993

Zahteve za revizijo odločitve Meddržavnega sodišča pravice po tožbi proti Srbiji ne more vložiti ne Bakir Izetbegović ne Sakib Softić, ker nimata pravne legitimnosti za podpis takšne zahteve, trdi v pogovoru za Politiko dolgoletni sodnik Meddržavnega sodišča pravice Milenko Kreća, poroča Patria.

Poudaril je, da Softić v tem primeru ni pravni zastopnik BiH, ker so se njegova pooblastila kot agenta Sarajeva ugasnila leta 2007, ko je sodišče v Haagu izdalo sodbo v tem sporu.

Kreća je pojasnil, da »oni na začetku naredijo eno pravno napako«, ker se po pravilih sodišča postopek revizije šteje za nov postopek, v katerem bi morala BiH v zahtevi sodišču za revizijo imenovati svojega agenta in morebitnega sodnika ad hoc kot predstavnika BiH v sodnem senatu.

Opozoril je, da bi bila po pravilih sodišča zahteva, ki bi jo podpisal Sakib Softić, obravnavana kot vloga zasebnika in v tem primeru sodišče ne bo niti sklicano.

»Skoraj gotovo bo v tem primeru tajnik Meddržavnega sodišča pravice z administrativnim aktom ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji, predvideni s statutom sodišča, ki so nujni za vložitev zahteve za revizijo,« je dejal Kreća za Politiko.

Pojasnjuje, da lahko po pravilih sodišča zahtevo za revizijo vloži katerikoli organ, ki je po splošnem mednarodnem pravu pooblaščen za predstavljanje države v mednarodnih odnosih, kar pomeni vodjo države, vodjo vlade in zunanjega ministra.

-V primeru BiH ima vlada manj pooblastil od tistih, ki jih mednarodno pravo po definiciji daje vladi. Predsedstvo je tam pravi državni organ in bi lahko po pravilih sodišča vložilo zahtevo za revizijo, vendar je predsedstvo kolektivni organ, odločitve sprejema kot celota, zadosten je en negativen glas, da odločitve ni, pravi Kreća.

Spomnil je, da je v sporu med BiH in SR Jugoslavijo leta 1993 Alija Izetbegović sam, kot predsednik predsedstva, vložil tožbo.

-To je bil drug čas, Jugoslavija ni ravno uživala simpatij mednarodne skupnosti, tako da je sodišče, čeprav je bilo očitno, da Izetbegović nima legitimnosti, našlo rešitev v tem, da je poslalo pismo ZN z vprašanjem, kako ZN obravnavajo Alijo Izetbegovića, je dejal Kreća.

Navedel je, da je pomočnik generalnega sekretarja ZN za pravne zadeve odgovoril, da ZN Alijo Izetbegovića obravnavajo kot »vodjo države«.

Kreća je poudaril, da bi »če bi se eventualno sklicevali na precedens iz leta 1993, to lahko storil samo predsedujoči predsedstva, trenutno pa je to Mladen Ivanić«.

-Predsedstvo, razen če ne sprejme drugačne odločitve, v tujini zastopa predsedujoči predsedstva, kar pomeni, da Izetbegović, ker je le član predsedstva, ne more niti s sklicevanjem na ta precedens sprožiti postopka, je kategoričen Kreća.