Mikologi v Blagaju odkrili štiri vrste gob, ki so bile prvič zabeležene na območju BiH

(Patria) - Mikološka sekcija Znanstveno-raziskovalni tabor Blagaj 2024, ki je združila več kot 40 udeležencev, študentov in strokovnjakov iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore, je dosegla izjemen rezultat z odkritjem kar 4 vrst gob, ki so bile prvič zabeležene na območju Bosne in Hercegovine.

Gre za vrste Coprotus aurora, Orbilia clavuliformis, Patellariopsis dennisii in Rutstroemia punicae.

Poleg tega je bila najdena tudi lokalno znana, a do sedaj uradno nezabeležena vrsta Clathrus ruber.

Vsaka od odkritih vrst nosi svojo posebno zgodbo. Coprotus aurora in Patellariopsis dennisii sta izjemno redki gobi, znani le majhnemu številu mikologov po vsem svetu. Njuno odkritje na območju Blagaja predstavlja pomemben prispevek k svetovni bazi podatkov o gobah in odpira vrata za nadaljnje raziskave ter razumevanje ekosistemov v regiji.

Rutstroemia punicae je še posebej zanimiva, saj je bila do sedaj znana le iz tipične zbirke in opisana kot nova vrsta šele leta 2017. To odkritje potrjuje, da območje Blagaja premore bogat in še neraziskan biodiverzitet.

Vrsta Clathrus ruber, čeprav znana lokalnemu prebivalstvu, nikoli ni bila uradno dokumentirana v Bosni in Hercegovini. To odkritje ne le prispeva k znanstveni skupnosti, temveč tudi krepi zavedanje o bogastvu lokalne fungije, flore in favne.

Ekipa neutrudnih strokovnjakov in študentov iz Mikološke sekcije si zasluži največje pohvale za svoje predano delo in posvečenost. Pod vodstvom izkušenega mentorja Nihada Omerovića je ekipi uspelo raziskati in dokumentirati te izjemno redke in dragocene vrste gob. Njihovo delo ne le prispeva k znanstveni skupnosti, temveč tudi kaže na upravičenost pobude za razglasitev Blagaja za zavarovano naravno območje.

Spomnimo, da se na ožjem območju raziskav nahajajo že 3 naravni spomeniki, Vrelo Bune, eno največjih kraških vrelcev v Evropi, z bližnjo derviško Tekijo, ki tvori edinstveno naravno-gradbeno celoto, in je bila leta 2004 razglašena za naravni spomenik Bosne in Hercegovine. Na tem območju se nahajata še dva naravna spomenika Bosne in Hercegovine, Stari grad Blagaj ali Stjepan-grad, ki se nahaja na vrhu kraškega hriba nad izvirom Bune, in Zelena pećina, prazgodovinsko jamo naseljeno v skali nad samim izvirom Bune.

Znanstveno-raziskovalni tabor Blagaj je bil organiziran v sodelovanju s Črnogorskim društvom ekologov, Mladinskim klubom UG Fojničani Maglaj, organizacijo Novi val Blagaj ter Znanstveno-raziskovalnim društvom študentov biologije in ekologije "Josif Pančić". To sodelovanje je omogočilo interdisciplinarni pristop in izmenjavo znanja med strokovnjaki z različnih področij.

To fenomenalno odkritje predstavlja ogromen korak naprej za mikologijo v Bosni in Hercegovini ter za ohranjanje naravne dediščine regije. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in partnerjem za njihovo podporo in neumorno delo ter se veselimo prihodnjih odkritij in skupnih podvigov.

Znanstveno-raziskovalni tabor Blagaj izvaja UG Fojničani Maglaj s partnerji, Mladinski klub Novi val Blagaj, Črnogorsko društvo ekologov/Montenegrin Ecologists Podgorica, Znanstveno-raziskovalno društvo študentov biologije in ekologije "Josif Pančić" "Josif Pančić" Novi Sad in Združenje študentov biologije v Bosni in Hercegovini. Podporo študentom in študentkam na terenu bo nudil tudi Športno plezalni klub Blagaj, pri raziskovanju jamskih objektov pa SNIK Atom iz Zavidovićev.

Znanstveno-raziskovalni tabor Blagaj je ena izmed aktivnosti projekta "Western Balkans Youth for Nature Protection", ki se izvaja v okviru Regionalnega programa za lokalno demokracijo na Zahodnem Balkanu 2 (ReLOaD 2), ki ga financira Evropska unija, implementira pa ga Razvojni program Združenih narodov (UNDP).