Mijović: Radončić in Izetbegović ponovno v sporu

Piše: Vlastimir Mijović / Fokus.ba

Ta teden v celoti zaznamuje afera Dautbašić – Šahman. Poleg usode dveh znanih aktivistov Zveze za boljšo prihodnost (SBB), zlasti Bakira Dautbašića, ki je kandidiran za ministra v državni vladi, je še več dejavnikov, ki kot magnet privlačijo pozornost javnosti.

Potek in posledice te afere so zelo pomembni za izid sojenja Naserju Keljmendiju, nekronanemu „kralju narkotikov“ v BiH in regiji, kot ga mnogi že leta imenujejo, kateremu se sodi v Prištini (Kosovo). Skozi ta sodni proces se pričakuje tudi odgovor na devet let staro vprašanje: Kdo in zakaj je ubil Ramiza Delalića, znanega kot Ćelo? Gre za vojnega poveljnika v Armadi BiH, ki ga je po vojni spremljal naziv enega od „gospodarjev sarajevskega podzemlja“, znanega tudi po „kontroverzni vlogi“ v dogodkih, povezanih z začetkom vojne v BiH.

Glede na to, da je bil Dautbašiću odrejen enomesečni pripor, ta afera neposredno vpliva tudi na ureditev državne oblasti, saj bo zaradi tega še ne vemo koliko časa Svet ministrov BiH ostal okrnjen, brez načrtovanega dopolnjevanja s predstavniki SBB. Vendar pa glavno zanimanje še vedno vzbujajo posledice aretacije Dautbašića in Šahmanove po odnosih v bošnjaškem političnem vrhu, med SDA in SBB, Fahrudinom Radončićem in Bakirom Izetbegovićem.

Javnost in analitiki so hitro označili tri možne različice, zakaj se je afera zapletla. V prvi različici sklepajo, da je tožilstvo prišlo do prepričljivih in dokumentiranih spoznanj, da sta Dautbašić in Šahman resnično storila kaznivo dejanje.

Tako tožilcem kot sodišču profesionalna dolžnost nalaga, da sprožijo ustrezen postopek. V tem smislu sta po plazu političnih reakcij sodišče in tožilstvo BiH danes v skupnem sporočilu za javnost poudarila, „da ne bosta dovolila, da nezadovoljni posamezniki, ki uporabljajo močna medijska sredstva, postavljajo pod vprašaj nepristransko in neodvisno delo teh institucij“.

V sporočilu dodajajo, „da je povsem neprimerno, da politične stranke na tako odprt način izvajajo pritisk na delo pravosodnih institucij in vodijo medijski linč državnih tožilcev in sodnikov“, ocenjujoč, da sta sodišče in tožilstvo „doslej nikoli nista bila izpostavljena tovrstnemu odprtemu pritisku“. Na koncu obljubljajo, da bo kazenski postopek, ki poteka, izveden neodvisno in po najvišjih pravosodnih standardih, z sporočilom, da „nihče ne bo mogel s političnimi pritiski vplivati na njegov končni izid“.

To sporočilo se predvsem nanaša na SBB in SDA, pa tudi na mednarodne uradnike v BiH. Pristojni tožilec Božo Mihajlović je javnosti razkril svoja spoznanja, da je Radončić obljubil Dautbašiću in Bilseni Šahman, da bo preko vodje misije OVSE v BiH Jonathana Moora posredoval, da bi se preiskava na tožilstvu BiH ustavila. Čeprav mnogi Moora smatrajo za „najpomembnejšega človeka mednarodne skupnosti v BiH“, sta sodišče in tožilstvo nadaljevala delo po svoje.

Sorodne novice

Mir – kako obrabljeno zveni!
Meč z dvema reziloma
Psi lajajo, karavana gre naprej

Ali so se oglušili na urgenco Američana, v prvi različici, ali pa te urgence sploh ni bilo, v drugi različici.

Bliže resnici je verjetno to drugo. Mislim, da naše pravosodje ni niti blizu samostojno in odporno na zunanje vplive, da bi se oglušilo na „prošnjo“ tako močnega tujca, če bi mu bila poslana.

Toda kaj pa SBB in SDA, Radončić in Izetbegović? Oba trdita, da gre za politično montažo. Prvi je takoj v javnost prišel z obtožbami o politični diverziji, pri čemer je izrazil dvom, da mu podstavljata SDA in njen šef Izetbegović, in to preko svojega človeka v tožilstvu, Dubravka Čampare.

Mir med koalicijskimi partnerji je na videz dosežen, potem ko je Izetbegović javno ocenil, da je vse to zarota nekaterih sil, ki želijo razbiti novoustanovljeno enotnost bošnjaške politike, s tem pa posredno daje prav Radončićevi jezi.

Vendar pa se je vse spet vrnilo k medsebojnemu sumljenju, potem ko je sodišče odredilo, da morata Dautbašić in Šahman ostati v priporu. SBB se je ostro odzval z javnim sporočilom, v katerem je Radončić ponovno izstrelil strupene puščice proti Izetbegoviću in SDA.

To izhaja iz delov sporočila, v katerih je poudarjeno:

1. Nihče ne bo mogel svojih političnih trupel in umorov podtikati drugim.
2. SBB poziva sodišče BiH, naj ustavi poskuse političnih eliminacij, ki že dlje časa prihajajo iz nekaterih tožilsko-družinskih centrov.
3. SBB še naprej ne bo dovolil cepljenja koalicije, ki je stabilizirala Federacijo in BiH, tudi če se bo morebiti ugotovilo, da posamezniki iz vrha SDA že dlje časa delajo na tem scenariju.

V „prevodu“ SBB s sklicevanjem na tožilsko-družinske centre misli na Izetbegovićevega prijatelja Dubravka Čampare. Bakir, morda pa tudi kdo drug iz njegovega kroga, se mora prepoznati tudi v „posameznikih iz vrha SDA“. Nenazadnje, ko se spomnimo, da je v času ostre medsebojne borbe dežurna obtoževalna fraza proti Izetbegoviću bila prav v slogu „da svoje politične trupe in umore podtika drugim“, je jasno, vsaj, da sta se med Bakirom in Fahrudinom ob tej priložnosti spet sprla.

V aferi, ki lahko pusti izjemno globoke sledi na politične tokove v državi, je za zdaj vendarle razčiščeno nekaj krupnega. Jasno je, da bošnjaškim voditeljem nihče ni vsilil klice razdora! Po včerajšnjih obtožbah SBB odpade vsaka verjetnost v pravilnost Izetbegovićeve različice, po kateri je vse to plod dela narodnih sovražnikov, ki so montirali afero Dautbašić – Šahman, da bi razbili naraščajoče politično enotnost znotraj bošnjaške politike in njene elite.

Vse drugo ostaja v igri. A to sta le dve možnosti.

Prva, da tožilstvo in sodišče resnično delata tisto, kar je njuno delo, da resnično imata dokaze, da sta Dautbašić in Šahman, delujoč po Radončićevih navodilih, storila kaznivo dejanje, ki jima je pripisano; in druga – da je bilo vse podtaknjeno, oziroma pravosodju naloženo s strani Bakira Izetbegovića ali nekaterih drugih močnih ljudi iz SDA.

Karkoli bo na koncu, bo to nevihten zlom na bošnjaški politični sceni.