MI IN MINI SCHENGEN Bosta nas nemi politični establišment

Mini Schengen, pobuda za ekonomsko povezovanje zahodnobalkanske regije, ki je bila v povojih v večjem delu naše regije sprejeta z nožem. 

Politiki in politiki so po ustaljeni in vsem znani praksi začeli s kalkulacijami, naslanjajoč se na preteklost. Kot da so spoznali, da mini Schengen predstavlja vrata v neslavno, z vojnami in spopadi zaznamovano preteklost tega dela sveta. 

To je pravzaprav najboljši opis tukajšnjih, regionalnih politikov. Malo razmišljajo, preveč pametujejo. 

Pobudo mini Schengna sta sprožili Albanija in Srbija, dve nekoč sovražni državi sta sedli za isto mizo in predstavili nekaj, kar bi lahko izboljšalo gospodarstvo celotne regije. In vemo, da je naše gospodarstvo v minusu. 

Kljub temu so bili, razen Severne Makedonije, ostali bolj ali manj skeptični. Milo Đukanović v Črni Gori je izrazil bojazen, da bi mini Schengen lahko postal nadomestilo za evropsko pot. Ekonomske povezave regije ni zavrnil, a se je odločil počakati, da vidi končno zamisel. 

Na Kosovu in v Bosni in Hercegovini stari problemi glede novih idej. Kosovski nacionalisti so v koreninah zatrli celo misel o povezovanju s Srbijo, medtem ko malo kdo to vidi kot pot napredka. 

V Bosni in Hercegovini je prisotna poslovična letargija in apatija. Poleg Denisa Zvizdića se je le redko kdo od "naših" politikov sploh ukvarjal s temo mini Schengna. Molči in čakaj, približno takšna je strategija večine političnega establišmenta naše države.

In ko se je celotna zgodba "zakuhala", ko so Američani in Evropejci podprli ekonomsko povezovanje regije, so se politiki BiH po starem dobrem običaju odzvali. 

"Pozdravljamo pobude in dejavnosti, ki spodbujajo regionalno sodelovanje in dobrososedske odnose. Ekonomska sodelovanja lahko pomagajo pri izgradnji zaupanja za izvajanje težkih, a nujnih političnih reform," je navedlo veleposlaništvo ZDA v odgovoru za Dnevni avaz. 

Celotno zgodbo je podprl tudi uradni Berlin. 

Milorad Dodik je prvi predlagal Predsedstvu BiH, naj razmisli o celotni zadevi. Čeprav bi se lahko problematiziralo, zakaj je to storil po migi Aleksandra Vučića, po obisku v Ameriki, je moral nekdo prvi potegniti potezo. 

Ali so naši politiki negotovi, nepripravljeni ali navajeni čakati, da nekdo izven BiH kaj reče, da bi se odzvali? Ker, vse kaže, da brez zunanjih vplivov nemo opazujejo dogodke. Zato valjda tudi zaostajamo za vsemi integracijami in smo počasnejši od vseh na poti v NATO in EU.

Predsedstvo BiH je zavrnilo pobudo. Šefik Džaferović v intervjuju za Preporod, ko pojasnjuje, zakaj je bila pobuda zavrnjena, pravi: "Moramo natančno vedeti, kaj ta pobuda pomeni, kakšne so koristi in kakšne morebitne škode in nevarnosti. Nihče tega danes v Bosni in Hercegovini ne pozna podrobno, pri takšnih pobudah pa je hudič lahko v podrobnostih. Predsedstvo BiH je od Sveta ministrov zahtevalo to analizo. Še naprej se bom tako obnašal pri vsakem vprašanju, ker je to moja obveznost.

Nihče, torej, ne iz ZDA, ne iz Nemčije, od nas ni zahteval, da sprejmemo mini Schengen." 

Kot sem rekel, politiki BiH čakajo, da jim nekdo iz mednarodne skupnosti kaj naroči, da se oni odločijo. Besedilo z naslovom "Mini Schengen - balkanska Skandinavija: Gospodarstvo proti delitvam", sem napisal decembra 2019. Džaferović septembra 2020. ne ve, kaj vsebuje in kakšne so podrobnosti pobude mini Schengen. 

Tisto, kar je še posebej problematično in kaže na obupno vodenje države s strani aktualnih struktur, je dejstvo, da je Džaferovićev strankarski kolega, takratni predsednik vlade BiH Denis Zvizdić novembra lani o "mini Schengna" dejal: ""BiH bo svoj stališče sprejela v skladu s postopki in po resni analizi institucij, poslovne skupnosti in strokovnjakov. Dobili smo nekaj zagotovil, da pobuda ne predstavlja poskusa nadomestitve evrointegracij niti da se ne derogirajo obstoječi regionalni sporazumi, kot je CEFTA".

In Džaferović 11 mesecev kasneje zahteva analizo. 

In Džaferović ni sam. Politični predstavniki vseh treh etničnih skupin so v svojem neznanju postali popolnoma nemi. Odzivajo se posledično, čakajo, tehtajo in običajno zgrešijo.

Torej, pobuda o mini Schengna se je pojavila približno pred letom dni. Čeprav so naši veljaki redno prejemali vabila na sestanke o omenjeni ideji, jih je le redko kdo obiskal. Danes zahtevajo analize, kar običajno počnejo tradicionalno počasne in nesposobne komisije. 

In vodilna bošnjaška stranka SDA zahteva analizo nečesa, o čemer se že leto dni piše: "Podpiramo sklep Predsedstva Bosne in Hercegovine v zvezi s pobudo mini Schengen, s katerim se od Sveta ministrov zahteva, da pripravi celovito analizo pozitivnih in negativnih učinkov, ki bi jih Bosna in Hercegovina lahko imela v primeru pristopa k tej pobudi".

In medtem ko se oni obotavljajo, premišljujejo, analizirajo, se bo svet premikal naprej. Ceno njihove nesposobnosti bodo plačali državljani in gospodarstveniki, ki bi v primeru uresničitve mini Schengna imeli znatno korist. 

Tisto, kar je še posebej zanimivo, je dejstvo, da naši politiki - veljaki, ekspresno analizirajo dnevno-politične dogodke in samodejno, pogosto nepremišljeno reagirajo. 

Zato bi bilo nujno, da te dnevno-politične trzavice in zaplete analizirajo na mesečni ravni, progresivne ideje pa obravnavajo takoj, ko se pojavijo, saj regija že desetletja nima pozitivnih pobud, BiH pa zaradi nemosti in letargije svojih voditeljev ne bi smela izostati iz takšnih pobud. 

"Balkan za 21. stoletje", je napovedal lanskega novembra Zoran Zaev v Ohridu. Upamo, da Bosna in Hercegovina ne bo izostala iz tega projekta zaradi politikov iz prejšnjega stoletja in njihove nesposobnosti.