Mesarji iz Širokega Brijega obogateli med najhujšimi vojnimi spopadi leta 93'

Družinski posel Lijanovići so začeli v Širokem Brijegu že davnega leta 1983. Stari Lijan, oziroma oče Stipe, je takrat odprl svojo prvo mesnico, leto pozneje pa še eno v Mostarju. Vse do začetka vojne leta 1992 je bilo to vse premoženje Lijanovićev, ki je nenadoma, čez noč, začelo rasti. 

Politično priporočilo HDZ, in sicer iz Zagreba, ter leta 92' jim je omogočilo, da so bili izključni dobavitelji mesa za enote Hrvaškega sveta obrambe. Meso so takrat prodajali po večkrat višjih cenah. Vojni dobičkarji Lijanovići so takrat odprli lastno tovarno za proizvodnjo mesa, in to sredi najhujših vojnih spopadov leta 1993. 

Ob privilegiranem položaju na trgu tako imenovane „Herceg-Bosne“ in močnih političnih povezavah v HDZ so Lijanovići v povojnih letih znatno razširili svoje družinsko cesarstvo: avtohiše, bencinske črpalke, nakupovalne centre, kmetijska posestva. A kljub silnemu bogastvu nikoli niso uspeli delovati pošteno. "Siva ekonomija" je bilo edino področje, na katerem so se odlično znašli. 

Prav tak način poslovanja jih je pred nekaj leti stal obtožb za večmilijonske davčne utaje. A takrat so uspeli doseči (kdo ve kako) oprostilno sodbo v postopku, ki je tekel proti njim. 

Čeprav so se takrat izognili "roki pravice", se je Tožilstvo BiH še naprej ukvarjalo z njihovim poslovanjem, kar je privedlo do današnjih aretacij.