Merklova v Turski: Pomiriti različne poglede

Nemška kanclerka Angela Merkel je na svojem prvem uradnem obisku v Turski po neuspelem državnem udaru julija, poroča Reuters, povzema Patria. Cilj obiska Merklove je izboljšati meddržavne odnose, ki jih je načelo razlikovanje v pogledih glede vprašanj boja proti terorizmu in svobode govora.

Med enodnevnim obiskom v Ankari se bo Merkelova sestala s predsednikom Tayyipom Erdoganom in premierjem Binalijem Yildirimom, pričakuje pa se tudi srečanje s predstavniki glavnih sekularnih in prokurdske opozicijske stranke, trdijo uradni viri.

Na dnevnem redu naj bi bila tudi vprašanja turškega sporazuma o migraciji z Evropo, sodelovanje v boju proti ISIL v Siriji, izmenjava obveščevalnih podatkov ter vprašanja človekovih pravic.

Pogledi teh dveh članic zveze NATO so se v preteklosti razhajali glede kampanje kaznovanja disidentov po neuspelem državnem udaru, pa tudi glede trditev Turske, ki jih je Berlin zavrnil, da Nemčija ščiti kurdske in skrajno leve militante.

Eno od spornih vprašanj se nanaša tudi na obveščevalne podatke, zbrane s strani nemškega bojnega letala Tornado, ki deluje iz letalske baze Incirlik na jugu Turske.

Nemčija je Ankari zavrnila dovoljenje za neomejen dostop do podatkov iz pomislekov, da bi Turska podatke lahko uporabila v svoji kampanji proti kurdskim militantem.  

Pri tem je Nemčija zavrnila očitke, da ščiti militante, povezane z prepovedano Kurdske delavske stranke (PKK), ki v Turski že trideset let deluje kot uporniška skupina, ki jo EU in ZDA smatrata za teroristično skupino.

Turski podpredsednik vlade Veyi Kaynak je državni tiskovni agenciji Anadolu dejal, da je Nemčija „pružila zatočišče teroristom, tudi ko je bila Turska v najtežjem položaju“. Izjavil je tudi, da Berlin ščiti člane „teroristične organizacije Gulen“ (FETO), naziv, ki ga Ankara uporablja za mrežo Fethullaha Gulena, ki ga obtožuje priprave državnega udara lanskega julija. Gulen je zanikal kakršno koli vpletenost.

Sočasno so nemški mediji v soboto poročali, da je približno 40 visokih turških častnikov, zaposlenih v Natovi bazi v Nemčiji, zaprosilo za azil.

Turski obrambni minister je pozval Berlin, naj zavrne prošnje za azil, in opozoril, da bi vse drugo lahko ogrozilo njune meddržavne odnose. Uradni Berlin je v odgovoru dal vedeti, da bodo prošnje obravnavane posamično.  

Več kot 100.000 ljudi je bilo odpuščenih ali suspendiranih iz policije, vojske, uprave in zasebnega sektorja zaradi suma podpiranja Gulena. Približno 40.000 ljudi je v zaporu in čaka na sojenje.

Represivni ukrepi vlade so zaskrbeli institucije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, in zaveznike, kot je Nemčija, ki se bojijo, da je Erdogan izkoristil državni udar za obračun z nasprotniki. Turska je na to odgovorila, da so določeni ukrepi nujni za zaščito demokracije in izkoreninjenje tistih, ki podpirajo puč, piše Reuters.