Merklova je razglasila zmago na volitvah, AfD vstopa v parlament

Nemška kanclerka Angela Merkel je razglasila zmago svoje Krščanske demokratske unije (CDU) na današnjih zveznih volitvah in napovedala oblikovanje nove vlade, je poročala Al Jazeera, povzema NAP.

"Želimo ohraniti močno Evropsko unijo in opraviti podrobno analizo, zakaj je AfD dobil tako velik delež glasov," je dejala Merkelova v prvem nagovoru po volitvah. 

"Dosegli smo strateški cilj, brez nas ni mogoče oblikovati vlade, mi pa smo ponovno dobili odgovornost, da to storimo," je dejala Merkelova in ocenila kampanjo kot težko. Obljubila je, da si bo s "dobro politiko" prizadevala pridobiti volivce, ki so glas oddali skrajno desničarski stranki AfD.

Nadaljevati moramo gospodarske reforme in ohraniti močno gospodarstvo, je dejala.

"Seveda želimo ohraniti tudi moč EU in Evrope. Boriti se proti nezakonitim migracijam in njihovim vzrokom ter seveda storiti vse, da ohranimo notranjo varnost," je dejala Merkelova.

Za ponedeljek je že napovedala pogovore s potencialnimi partnerji o oblikovanju nove vlade, za svoj četrti mandat na položaju kanclerke.

Zmaga CDU

Merklova in njeni demokrščani so na zveznih nemških volitvah zmagali z najmanj 33,5 odstotka glasov, so poročali nemški mediji prve neuradne in nepopolne napovedi na podlagi izhodnih anket ob zaprtju volišč.

S tem so se potrdile tudi javnomnenjske raziskave in politične ocene analitikov, ki so Merklovi napovedovali četrti kanclerski mandat, nekateri med njimi celo možnost, da na "kanclerskem stolčku" ostane dlje kot njen nekdanji "politični oče", kancler "rekorder" Helmut Kohl, ki je Nemčijo vodil 16 let, povzema Tanjug.

Druga najmočnejša politična stranka je Socialdemokratska stranka (SPD) Martina Schulza z 21 odstotki glasov, tretja pa, kot so se mnogi bali, Alternativa za Nemčijo (AfD) (13 odstotkov), stranka desničarjev in evroskeptikov, ki je nabirala politične točke na temah beguncev, tujcev, širitve Evropske unije in reševanja finančne krize.

V nemškem Bundestagu bodo v novem 19. povojnem sklicu še poslanci stranke Levica, naslednice nekdanjih vzhodnonemških komunistov, ter stranke Zeleni (vsaka po skoraj devet odstotkov), pa tudi liberalci (blizu 10 odstotkov), ki jih je mladi Christian Lindner uspel vrniti v parlament.

SPD v opoziciji

Nemški socialdemokrati so priznali poraz na volitvah in napovedali, da bodo raje prešli v opozicijo, kot da bi vstopili v novo koalicijo z demokrati kanclerke Angele Merkel.

"To je težek in grenak dan za nemške socialdemokrate, izgubili smo volitve," je izjavil vodja Socialdemokratske stranke (SPD) Martin Schulz v prvi reakciji po objavi izhodnih anket.

Dodal je, da se bo stranka borila za uresničitev svojih volilnih obljub in vrednot, povzema Tanjug.

Kot navaja AFP, je SPD na današnjih volitvah dosegel najslabši rezultat po drugi svetovni vojni.

"Sprejeli bomo opozicijsko vlogo," je dejala podpredsednica SPD Manuela Schwesig po objavi rezultatov izhodnih anket.

Thomas Oppermann, ki vodi SPD v parlamentu, je potrdil, da je "SPD mesto v opoziciji".

Nemška protimigracijska in skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je na današnjih volitvah prvič vstopila v parlament, je obljubila, da bo "spremenila državo".

"Šli bomo za Merklovo. Povrnili si bomo našo državo in naš narod," je dejal eden od voditeljev AfD Alexander Gauland.

'Podcenili smo AfD'

Ena od voditeljic AfD Frauke Petry se je zahvalila državljanom, ki so, kot je navedla, nezadovoljni z delovanjem Velike koalicije.

"Še naprej bomo kritizirali, ker to prinaša rezultat. Čustva so sestavni del politike, mnoge druge stranke pa so nezadovoljne z dosedanjim delom. Danes bomo analizirali rezultate, že jutri pa bomo določili smer našega delovanja," je dejala.

Stranka Angele Merkel je izgubila devet odstotkov glasov, SPD pa 5,7 odstotka v primerjavi z rezultati iz leta 2013.

Bavarski premier Horst Seehofer (CSU) je dejal, da je bila storjena napaka, ker nevarnost krepitve desnice ni bila resno sprejeta.

"Podcenili smo jo. Videti moramo, kako obdržati AfD ob strani in ne dovoliti krepitve desnice," je dejal.

Pred štirimi leti je bila končna udeležba 71,5 odstotka, letos pa se zaradi polarizacije volivcev, k čemur je še posebej prispevala desno populistična Alternativa za Nemčijo (AfD), pričakuje nekoliko višji odziv.

Po trenutnih napovedih bi se novi sestav Bundestaga lahko sestojil iz 631 parlamentarcev: Unija bi bila najštevilčnejša, z 219 parlamentarci. SPD bi v parlament lahko poslala 138 parlamentarcev, kar je 55 manj kot doslej. AfD bi po trenutnih rezultatih v Bundestagu moral biti zastopan s 87 parlamentarci. FDP bi imel 68 predstavnikov, Zeleni 61, medtem ko bi Levico predstavljalo 58 parlamentarcev.

Zapleten sistem

Nemčija ima enega najzapletenejših volilnih sistemov za izvolitev parlamenta (spodnjega doma) v Evropi. Volilni sistem želi združiti prednosti neposredne in sorazmerne politične zastopanosti, volitve pa potekajo vsaka štiri leta.

Na letošnjih zveznih volitvah je imelo pravico glasovati 61,5 milijona ljudi, od tega 31,7 milijona žensk in 29,8 milijona moških. Skoraj tri milijone ljudi bo prvič lahko izkoristilo svojo volilno pravico.

Več kot tretjina volivcev v Nemčiji, skoraj 22 milijonov, so ljudje, starejši od 60 let. Mnogi analitiki menijo, da bo prav starejša generacija imela pomemben vpliv na sam izid volitev.

Največ ljudi z volilno pravico živi v deželah Severno Porenje-Vestfalija (13,2 milijona), Bavarska (9,5 milijona) in Baden-Württemberg (7,8 milijona).