
V sedežu nemške vlade se je končal sestanek premierjev Albanije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Kosova, Makedonije z nemško kanclerko Angelo Merkel, po katerem je potekala tiskovna konferenca. Poleg Merkel so na konferenci spregovorili tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Baroso in albanski premier Edi Rama. Merkel je dejala, da so na Balkanu potrebni skupni projekti na področju infrastrukture, povečanja delovnih mest in zaposlovanja, Nemčija pa bo partnerica, poroča bh. novinska agencija Patria.
Dogovorjeno je bilo, da se sestanki odvijajo vsako leto, že prihodnje leto pa bo gostiteljica Avstrija.
- Imamo veliko dela. Potrebujemo politične rešitve, kot so tiste, ki so že delno dosežene med Srbijo in Kosovom. Pred nami so volitve v BiH, po njih pa pričakujemo, da se bo reformni proces odvijal hitreje. Videli bomo, kako bo potekal proces oblikovanja nove vlade. Nemčija bo partnerica, vendar je na političnih strankah, da pokažejo večje zanimanje za vse, kar se pričakuje od BiH - je dejala Merkel.
Premier Vjekoslav Bevanda je za BHT1 dejal, da se ne moremo ločiti od sosedov in tega ne bi smeli storiti.
- Danes smo končali dvostranske sestanke. Izpostavili smo projekte, ki prinašajo dobro in odpirajo našo regijo preostali Evropi in svetu. Zadovoljen sem, da so zgrajeni odnosi zaupanja in iskrenosti - je dejal Bevanda.
Prej čez dan je minister za zunanje zadeve BiH Zlatko Lagumdžija sodeloval na konferenci vodij vlad, ministrov za zunanje zadeve in ministrov za gospodarske zadeve o Zahodnem Balkanu.
Poleg Lagumdžije delegacijo BiH sestavljajo predsedujoči Sveta ministrov BiH Vjekoslav Bevanda in minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose BiH Boris Tučić.
Potekala je seja "Nova regionalna paradigma" z udeležbo ministrov za zunanje zadeve držav Zahodnega Balkana, Slovenije, Hrvaške, evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja in gostitelja sestanka, nemškega zunanjega ministra Frank-Waltherja Steinmeierja.
Lagumdžija je med svojim nagovorom pozdravil namero Nemčije, da od prihodnjega leta prek nemških investitorjev sproži pobudo "dviga kupne moči". Gre za namero, da se sistemsko spodbuja nemške investitorje k vlaganju in s tem dvigu celotnega gospodarskega potenciala regije.
- Dovolj je razlogov, da s pomočjo EU, katere mehka moč predpristopnih skladov in politike dobrih sosedskih odnosov nam je pomagala priti do te ravni, vzpostavimo povezave, ki jih doslej nismo uspeli, in ponovno zgradimo mostove, ki smo jih porušili - je dejal Lagumdžija.
Po njegovem mnenju je konferenca v Berlinu jasen znak podpore procesu širitve Evropske unije, oziroma podpore evropskim integracijam BiH in drugih držav Zahodnega Balkana. Zavzel se je za uresničitev skupnih, regionalnih projektov na področju energetike, infrastrukture ter preprečevanja in upravljanja naravnih nesreč, konkretno za uresničitev projektov Jadransko-jonske avtoceste in Jonsko-jadranskega plinovoda (IAP), projektov regionalnega preprečevanja in upravljanja naravnih nesreč: med BiH, Hrvaško in Srbijo - vzpostavitev regionalnega centra za zgodnje opozarjanje in spremljanje poplav; Med BiH, Hrvaško in Črno goro - vzpostavitev regionalnega centra za hitro ukrepanje pri preprečevanju in gašenju požarov, kot tudi za gradnjo železniške proge Nikšić - Trebinje - Čapljina, modernizacijo železniške proge od Sarajeva do Beograda preko Doboja, Tuzle in Zvornika, gradnjo meddržavnega mostu čez reko Savo pri Svilaju ter uresničitev projekta obnove in modernizacije plovne poti reke Save.
Lagumdžija bo, kot so sporočili, na robu Generalne skupščine ZN v New Yorku gostil ministre za zunanje zadeve držav regije, da bi nadaljevali konkretne pogovore o uresničitvi sklepov Berlinske konference, kot priprava na srečanje ministrov za zunanje zadeve in gospodarstvo oktobra letos v Beogradu.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























