Merdžo uživa vse ugodnosti državne službe, kot generalni sekretar HNS-a pa grozi z ustanovitvijo hrvaške federalne enote

Na čelu Inštituta za intelektualno lastnino BiH je od leta 2016 Josip Merdžo, kadrovik HDZ BiH. Svet ministrov BiH ga je na seji 11. maja 2023 imenoval na še en petletni mandat.

Čeprav se je pred njegovim imenovanjem pisalo, da je bil leta 2006 pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja ali pooblastil, ga je v skladu z ustavnimi pooblastili leta 2010 pomilovala takratna predsednica Federacije BiH, danes predsedujoča Sveta ministrov BiH Borjana Krišto.

Kantonalno sodišče v Mostarju ga je obsodilo na eno leto zapora. Leta 1999 je omogočil, da se iz proračuna izplača 66.000 KM za plače večjemu številu nekdanjih policistov hrvaške narodnosti, katerih delo ni bilo več potrebno. Merdžo je v zaporu preživel nekaj mesecev, nato pa ga je Krišto pomilovala.

Sporno v primeru Josipa Merdže je, da ima status vodilnega državnega uslužbenca, hkrati pa je že leta generalni sekretar Hrvaškega narodnega zbora (HNS), krovne politične institucije strank s hrvaškim predznakom oziroma, kot se opisuje, institucije, ki združuje legitimne predstavnike Hrvatov.

Prav s te politične pozicije je Merdžo izražal stališča, ki so v nasprotju z Ustavo BiH, in sicer komentirajoč sodbo sodišča v Strasbourgu v zadevi Slaven Kovačević. Merdžo je oktobra letos dejal, da bi produkt napačne politike dela Bošnjakov lahko bila hrvaška federalna enota. Takšna Merdževa izjava je ostala brez ustreznega odziva, čeprav je kršil Zakon o državni službi v institucijah BiH.

16. člen zakona določa, da državni uslužbenec ne sme opravljati dolžnosti, dejavnosti ali biti na položaju, ki povzroča nasprotje interesov z njegovimi uradnimi dolžnostmi, zlasti pa državni uslužbenec ne more biti član upravnih in drugih odborov političnih strank ter ne sme slediti navodilom političnih strank. Državni uslužbenec je dolžan ob imenovanju na mesto državnega uslužbenca predložiti vse informacije o dejavnostih in funkcijah, ki jih opravlja.

Merdžo redno sodeluje v političnih dejavnostih HDZ in HNS, vodi usposabljanja na političnih akademijah HDZ, vse to pa počne, medtem ko prejema visoko plačo iz državnega proračuna.

Merdžo je kadrovik HDZ

Svet ministrov BiH je v nasprotju z Zakonom o državni službi v institucijah BiH imenoval Merdžo za direktorja, zato je treba v tem primeru uporabiti 50. člen Zakona o državni službi v institucijah BiH.

Inštitut brez dovolj Bošnjakov

Kar zadeva nacionalno strukturo zaposlenih v Inštitutu za intelektualno lastnino BiH, je najmanj zaposlenih Bošnjakov.

V odgovoru, ki ga je Inštitut posredoval državnemu zastopniku Šemsudinu Mehmedoviću marca 2023, je imel Inštitut 32 zaposlenih, od tega skupaj 7 Bošnjakov, 12 Srbov in 13 Hrvatov.

Od 17 državnih uslužbencev je en Bošnjak, osem Srbov in osem Hrvatov. Nacionalna zastopanost zaposlenih je: šest Bošnjakov, pet Hrvatov in štirje Srbi. Kar zadeva zaposlene, je šest Bošnjakov, štirje Srbi in pet Hrvatov.

Kar zadeva vodilne položaje, je direktor Hrvat, namestnik direktorja je Srb Zdravko Kašiković, imenovan julija 2023, vsi trije pomočniki direktorja pa so Hrvati.

Na treh položajih vodje notranje organizacijske enote so Bošnjaki, enega pa opravljata Hrvat in Srb. Tako je od 10 vodilnih položajev pet Hrvatov, dva Srba in trije Bošnjaki.

Po zadnjem popisu pripada Bošnjakom 16 mest, Srbom 10, pet Hrvatom in en drugim.