Duševno zdravje in COVID-19: Največji svetovni izziv

(Patria) - Letos Svetovni dan duševnega zdravja prihaja v času, ko se je naše vsakdanje življenje znatno spremenilo kot posledica pandemije COVID-19. Pretekli meseci so prinesli mnoge izzive: zdravstvenim delavcem, ki nudijo zdravstveno varstvo v težkih okoliščinah, odhajajo na delo strahujoči pred okužbo s COVID-19; učencem, ki se prilagajajo obiskovanju pouka od doma, z malo stika z učitelji in prijatelji ter zaskrbljeni za svojo prihodnost; delavcem, katerih preživetje je ogroženo; ogromnemu številu ljudi, ki živijo v revščini ali v krhkih humanitarnih razmerah z izjemno omejeno zaščito pred COVID-19; in mnogi ljudje s težkavami duševnega zdravja so v še večji socialni izolaciji kot prej. In vsega tega se ne da primerjati s stresom in bolečino zaradi izgube ljubljene osebe, včasih brez možnosti slovesa, je sporočilo Ministrstvo za zdravje BiH.

Po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), izvedeni v 130 državah v obdobju od junija do avgusta 2020. leta, je pandemija COVID-19 motila ali ustavila ključne storitve duševnega zdravja v 93 % držav po svetu, medtem ko so se potrebe v zvezi z duševnim zdravjem povečale. 

Navedena raziskava ponuja prve globalne podatke, ki kažjo unčujoči vpliv COVID-19 na dostop do storitev duševnega zdravja in poudarja nujno potrebo po povečanem financiranju:
• Več kot 60 % držav je poričalo o prekinitvi dela služb za duševno zdravje za ranljive skupine, vključno z otroki in mladostniki (72 %), starejšimi odraslimi (70 %) in ženskami, ki potrebujejo
antenatalne ali postnatalne storitve (61 %).
• 67 % držav se je soočilo z motnjami pri svetovanju in psihoterapiji; 65 % v zvezi s ključnimi storitvami zmanjševanja škode, in 45 % v zvezi z vzdrževanjem zdravljenja z opioidi agonisti pri odvisnosti
od opioidov.
• Več kot tretjina (35 %) držav je zabeležila prekinitve nujnih intervencij, vključno s storitvami za ljudi, ki imajo napade; sindrome odtegnitve težkih snovi; in delirij, ki je pogosto znak
hude okvare zdravstvenega stanja.
• 30 % držav je poričalo o prekinitvi dostopa do zdravil za duševne, nevrrološke in motnje v zvezi z uživanjem drog.
• Pri približno treh četrtinah držav so zabeležili vsaj delne prekinitve pri zagotavljanju storitev duševnega zdravja v šoli in na delovnem mestu (78 % oziroma 75 %).

SZO je že prej poudarila kronično nezadostno financiranje duševnega zdravja: pred pandemijo so države porabile manj kot 2 % svojih državnih proračunov za duševno zdravje in si prizadevale zadovoljiti potrebe svoje populacije.

Pandemija povečuje povpraševanje po storitvah duševnega zdravja. Izguba življenj, izolacija, izguba dohodka in strah sprožajo stanja duševne nelagodnosti ali poslabšajo obstoječa. Mnogi ljudje se lahko soočijo s povečano uporabo alkohola in drog, nesomnico in tesnobo.

„Dobro duševno zdravje je absolutno ključno za celotno zdravje in dobrobit“, je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO. „COVID-19 je prekinil osnovne storitve
duševnega zdravja po vsem svetu ravno takrat, ko so najbolj potrebne.“

Na Svetovni dan duševnega zdravja, in v sklopu kampanje „Gibanje za duševno zdravje“, SZO vabi globalno skupnost k udeležbi v „The Big Event for Mental Health“, doslej največji
promocijski spletni kampanji, preko katere bo iskala povečana vlaganja v duševno zdravje na vseh ravneh ̶ tako s strani posameznikov, podjetij, kot tudi civilne družbe.